Države so privolile v hitro deportacijo migrantov, ki bodo v Nemčiji zavrnjeni, ker ne bodo imeli pravice zaprositi za azil ali pa bodo njihove prošnje zavrnjene, piše v osem strani dolgem pismu kanclerke. Med temi državami so Češka, Madžarska in Poljska, ki so sicer znane po ostrih stališčih do kanclerkine priseljenske politike.

Češki premier Andrej Babiš je sicer med današnjim obiskom v Franciji zanikal, da bi Praga privolila v dogovor z Berlinom. "Ta novica je neumnost, nobenih pogajanj ne načrtujemo, ni razloga zanje," je dejal. Tudi iz madžarske vlade so nato sporočili, da niso privolili v dogovor. Druge države so Belgija, Danska, Estonija, Finska, Francija, Litva, Latvija, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska in Švedska. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa med njimi ni Slovenije.

Kanclerka se je zavzela tudi za vzpostavitev posebnih centrov na nemški meji za obravnavo migrantov, ki so bili že zabeleženi v sistemu Eurodac, evropski podatkovni zbirki prstnih odtisov. To pomeni, da so bili registrirani v drugi državi. V te centre bodo namestili tudi tiste, ki so skušali v Nemčijo vstopiti prek zelene meje.

Migranti bodo v centrih podvrženi pospešenemu postopku, kar pomeni, da bo azilni postopek končan v enem tednu. Tam jim bodo izdali tudi poseben dokument, ki jim bo prepovedoval, da se oddaljijo od centra.

Med zgoraj omenjenimi državami ni Španije in Grčije, s katerima je Nemčija sklenila poseben tristranski dogovor o vračanju migrantov, ki so bili registrirani v teh dveh državah. Ti migranti tudi ne bodo obravnavani v centrih za pospešeno obravnavo.

"Pripravljeni pa moramo biti tudi Slovenijo in Hrvaško podpreti pri varovanju meja, če bo potrebno," je še povedala Merklova. Zavzela se je tudi za ostrejši nadzor nad zlorabami schengenskih vizumov.