Razprava včerajšnje izredne seje se je bolj kot okoli priporočil, ki so jih pripravili v delu opozicije, vrtela okoli drugega tira.

Anita Koleša (SMC) je bila kritična do opozicije, ki "prostodušno" izjavlja, da je za drugi tir, ne pa za zakon. Meni, da gre za veliko manipulacijo. Edini razlog, ki ga sporoča tudi pobudnik referenduma Vili Kovačič, je po oceni Koleše jasen - da se premier Miro Cerar ne slika ob zasaditvi prve lopate ob začetku gradnje, je dejala. Po njenem prepričanju je zakon transparentna pot do neke investicije, sploh če se spomnimo vodenja projekta Teš 6.

Branko Grims (SDS) je zavrnil očitke koalicijskih poslancev, da SDS izredno sejo izkorišča za kampanjo. Če pa bi temu bilo tako, bi se jim morali koalicijski poslanci po Grimsovih besedah zahvaliti. Kot je dejal, je koaliciji in vladi na voljo tri četrt časa razprave, medtem ko ima slabo četrtino na voljo opozicija. Torej bi morali biti presrečni, da predstavite svoje argumente, je dejal.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so koalicijske stranke in Levica predlagateljem ponedeljkove seje očitali, da je imela vlada Janeza Janše pred petimi leti sama čas za popravek zakona, za katerega zdaj trdijo da je neustaven oz. bi lahko vsaj pripravila novelo zakona in jo vložila v DZ.

Anja Bah Žibert (SDS) je menila, da se tisti, ki pravijo, da bi morala SDS pripraviti novelo zakona, delajo norca, saj koalicija ni podprla nobenega predloga, ki so jih pripravili največji opozicijski stranki. Janjo Sluga (SMC) je zanimalo, če to pomeni, da do konca mandata ne bodo vložili nič več, ob čemer je dodala, da temu verjetno ni tako.

Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS) je v razpravi izpostavila, da se referendumi izvajajo v bližini volitev, na račun referendumov pa opozicijske stranke kujejo politični kapital za prihajajoče volitve. Koalicijska poslanka je sicer dejala, da v DeSUS podpirajo gradnjo drugega tira, vendar na pregleden in nadzorovan način. Še vedno je veliko vprašanj, na katera minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in premier Miro Cerar še nista odgovorila, je dodala.

Tudi njen koalicijski kolega Janko Veber (SD), ki je sicer glasoval proti zakonu o drugem tiru, je izpostavil, da bi bil referendum kot tudi sam zakon nepotreben, v kolikor bi bil postopek že od samega začetka voden transparentno.

Vsebinsko sta se temi včerajšnje izredne seje bolj približala Matej Tonin (NSi) in Jasna Murgel (SMC). Tonin je dejal, da državljani pri tem referendumu ne bodo imeli enakih štartnih možnosti, z vidika enakopravnosti državljanov bi bilo po njegovem mnenju pošteno, da če vlada sama sebi pripiše okoli 100.000 evrov za kampanjo, tudi drugi strani nameni tak znesek. Vlada ima po njegovi oceni že tako in tako prednost, ker ima uradnike, ki so plačani, da delajo to, kar jim naroči. Civilna iniciativa tega po njegovih besedah nima.

Murglova je prepričana, da so predlagatelji sejo izkoristili kot brezplačen medijski prostor za kampanjo, tema izredne seje pa se ji zdi za lase privlečena. Kritična je bila do vsebine razprave, ki je bila bolj kot zakonskim spremembam namenjena drugemu tiru. Tudi če bi vlada priporočila sprejela in dala predlog novele, te spremembe ne bi mogle veljati za nazaj in za tekočo referendumsko kampanjo, je izpostavila.

Vinko Gorenak (SDS) je koaliciji očital, da ji je relativno dobro uspelo opozicijo in pobudnike referenduma prikazati kot tiste, ki so proti drugemu tiru. Kot je izpostavil, je treba jasno povedati, da ni nikogar, ki je proti drugemu tiru.

Ob koncu seje se je oglasil vodja projekta drugi tir in državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben. Na očitke opozicije, da se v celotni razpravi ni oglašal, je odgovoril, da se tema seje ne dotika tehničnih rešitev trase, velik del razprave pa je bil ponovno namenjen temu, kako biti všečen javnosti.

Zahtevo za sklic izredne seje so sicer vložili poslanski skupini SDS in Nove Slovenije, dva nepovezana poslanca ter samostojni poslanec Andrej Čuš. O priporočilih vladi v zvezi z vzpostavitvijo pogojev za zagotavljanje enakosti položaja v referendumski kampanji, pri financiranju referendumske kampanje in za uravnoteženost možnosti predstavitve stališč poslanci niso glasovali, saj jih je že minuli četrtek zavrnil pristojni odbor DZ za notranje zadeve.