Ameriška vojska v primežu varčevanja

Svet

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je v ponedeljek predstavil proračunske prioritete Pentagona v prihodnosti, ki niso presenetile nikogar, vendar pa so zaradi varčevalnih ukrepov naletele na ostro nasprotovanje kongresnikov. Hagel predlaga ukinitev vrste arhaičnih programov in sistemov ter varčevanje tudi pri ugodnostih za vojake.

Poraba za vojsko se je v ZDA začela zmanjševati po koncu hladne vojne, krepiti pa se je začela spet po 11. septembru 2001, ko so ZDA sprožile globalno vojno proti terorizmu, ki traja že 13 let. V času predsednika Baracka Obame se je končala vojna v Iraku, končuje se tudi v Afganistanu, zvezni proračun se sooča z visokimi primanjkljaji in zmanjšanje porabe za Pentagon je logična posledica.

Kljub temu gre pričakovati ogorčene kritike iz kongresa in to tako članov republikanske kot tudi demokratske stranke. Ameriška vojska ni le najmočnejša in najdražja na svetu, ampak je tudi pomemben neposreden in posreden delodajalec. Brez vojaških oporišč bo več ameriških mest postalo mesto duhov, zato Haglu in njegovim predhodnikom zapiranje baz ni šlo dobro od rok.

Hagel je napovedal, da bo do naslednjega kroga zapiranja oporišč v ZDA prišlo šele leta 2017, torej ko sam ne bo več na položaju, pa tudi Obama ne, za zdaj pa se je omejil na zmanjšanje števila pripadnikov kopenske vojske s sedanjih 520.000 na med 440.000 do 450.000 oziroma do le okoli 420.000, če se kongres ne bo spametoval in ukinil avtomatičnih proračunskih varčevalnih ukrepov. V drugih rodovih oboroženih sil tako velike redukcije ne bo (mornarica, marinci, obalna straža, zračne sile).

"Osredotočili se bomo na strateške izzive in priložnosti, ki bodo opredeljevale našo prihodnost. Na nove tehnologije, na nove centre moči, na svet, ki je bolj spremenljiv in nepredvidljiv in v določenih vidikih bolj nevaren za ZDA," je dejal Hagel v napovedi vojaškega proračuna za leto 2015, ki se začne 1. oktobra letos. Obama naj bi celoten proračunski predlog podal prihodnji teden.

"To je proračun, ki priznava realnost proračunskih izzivov, nevarnost sveta v katerem živimo in nepogrešljivo vlogo ameriške vojske za varnost države in spremenljivega sveta," je dejal Hagel in napovedal, da bo Pentagon kongres za leto 2015 zaprosil za 496 milijard dolarjev.

Napovedal je upokojitev 50 let starih vohunskih letal U-2, ki jih zamenjujejo brezpilotna letala in flote 300 bombnikov A-10, ki so jih začeli delati pred 40 leti za boj proti sovjetskim tankom v podporo pehoti. Obenem pa bodo programi posebnih enot dobili 3000 novih pripadnikov in za šest odstotkov več denarja kot doslej. Več denarja bo tudi za računalniško vojskovanje.

Nekdanji senator iz Nebraske Hagel se je v senatu pred potrditvijo na položaju obrambnega ministra soočal z opozicijo svojih republikancev, demokrati pa so ga podprli. Republikanci, razen redkih izjem, glede Hagla osebno niso imeli pomislekov. Kritike so bile odsev soočenja z realnostjo, da krčenja vojaškega proračuna prihajajo, izvedel pa jih bo republikanec, kar postavlja na glavo izmišljen stereotip, da so demokrati proti vojski.

Med varčevalne ukrepe, o katerih je govoril Hagel, sodi tudi zmanjšanje subvencij vojakom za hrano v menzah, manj subvencij za stanovanja, počasnejša rast plač in več samoprispevka pri zdravstvu.

Kljub temu bo ameriška vojska ostala najbogatejša na svetu. ZDA so leta 2013 za Pentagon plačale 682 milijard dolarjev. Kitajska je daleč zadaj na drugem mestu s 166 milijardami obrambnega proračuna, Rusija pa z 91 milijardami. Ameriški vojaški proračun zaleže za 40 odstotkov vse vojaške porabe na svetu in tudi Haglovi rezi v proračun ne bodo spremenili razmerja moči v svetu.

Kritike kongresnikov, da Haglovi rezi ogrožajo nacionalno varnost, so predvsem politične. Če pride do resne velike grožnje, se bodo Američani hitro prilagodili. ZDA so imele na primer leta 1940 le 267.000 aktivnih pripadnikov kopenske vojske. V prvem letu njihove pridružitve drugi svetovni vojni je ta številka narasla na 1,46 milijona.

Poleg jedrskih zalog največjo vojaško moč predstavljajo letalonosilke, ki jih je enajst in Haglov predlog to število ohranja pod pogojem, da se odpravijo avtomatični varčevalni ukrepi, sicer bo potrebno eno med njimi upokojiti. ZDA so načrtovale gradnjo 52 novih velikih ladij za priobalno vojskovanje, zaradi varčevalnih ukrepov pa jih bodo zgradile le 32. Denar za razvoj in proizvodnjo najsodobnejšega lovskega letala F-35 ostaja nedotaknjen.

Deli novico: