ARSO: Naši vodotoki niso predvideni za tako velike padavine

Slovenija

Za tako velike padavine naši vodotoki niso predvideni. Večina vodotokov lahko prenese vodne količine povratnih dob do 20 let, kar je več, se razliva. Ko se voda razlije čez rob, pa nobena očiščenost in urejenost vodotoka ne zadošča, so za STA glede nekaterih očitkov o neočiščenosti in neurejenosti vodotokov pojasnili na Agenciji RS za okolje.

Redna vzdrževalna dela, kamor sodi tudi čiščenje strug plavja in naplavin, je v pristojnosti Agencije RS za okolje (Arso). To delo se opravlja prek koncesionarjev oz. javne službe urejanja voda. Za samo redno vzdrževanje ima Arso na razpolago 7,6 milijona evrov sredstev, "ki jih namensko, gospodarno in strokovno porabi izključno za nujne in res prioritetne ureditve".

Arso vsako leto pripravi program dela, ki je vsebinsko, terminsko in finančno ovrednoten. Ta program je, kot navajajo na Arsu, v minimalnem obsegu prve prioritete ocenjen na 25,5 milijona evrov. "Vsakoletno zanemarjanje vzdrževanje zaradi pomanjkanja denarja pa povzroča večje stroške pri sanacijah v neurjih nastalih poškodb!" dodajajo.

Samo urejanje strug, kamor spada čiščenje obrežne zarasti in odstranjevanje naplavin in proda, po pojasnilih Arsa sicer doprinese k hitrejšemu odtoku voda, ne more pa preprečiti razlivanja večjih količin voda čez robove. Ko se voda razlije čez rob, nobena očiščenost in urejenost vodotoka po navedbah agencije ne zadošča.

"Proti vodam s 100-letnimi povratnimi dobami lahko učinkovito pripomore le skrbno načrtovanje zadrževanja vode vzdolž celotnega vodotoka," izpostavljajo na Arsu. Kot primer dodajajo čiščenje struge pred dnevi močno uničenega Petačevega grabna v občini Dobrova - Polhov Gradec. "Po štirinajstdnevnem čiščenju je danes popolnoma enako zasut, kot je bil takoj po neurju konec avgusta," navajajo.

Hidrolog z Agencije za okolje Nejc Pogačnik je v nedeljo za STA pojasnil, da so poplave, ki so konec minulega tedna prizadele vzhodni del Slovenije, nastale zaradi velikih količin padavin ob predhodni namočenosti zemlje.

Ujma je najbolj prizadela Dolenjsko, Posavje in Pomurje ter dele Štajerske in Koroške. Še vedno so poplavljeni deli Dolenjske in Pomurja, marsikje drugje pa grozijo zemeljski plazovi.

Deli novico:

xy |  16 .09. 2014 ob  10: 33
kaj če bi zaporniki, kot v ameriki primli za lopate in naredili kaj koristnega, ne pa da so kot turisti v hotelu
pri nas v Kopru |  16 .09. 2014 ob  07: 32
Imamo Drava d.o.o.,ki čisti strugo Badaševice,1x letno v zgornjem delu posekajo kanele in jih tam pustijo,tako ob večjih nalivih te kanele naplavi po Badaševici vse do ustja, kjer je mandrač za čolne.Tam med čolni se nabirajo kanele in mora čistiti komunala tudi par kamjonov tega materjala.Kakšen je to način dela?
krivo je vreme? |  16 .09. 2014 ob  07: 08
V naši državi ob ujmah noče nobeden prevzeti odgovornost.Dejstvo je,da več kot 20 let struge rek,potokov,kanalov nobeden ni poglobil čistil ali kaj sploh ukrenil,da bi izboljšali pretok vode.Kriva je država,ministri za okolje in prostor,ker mesta zasedajo politiki in ne strokovne osebe.Plus tega imamo cel kup nekih,državnih instituciji,ki nič ne delajo da bi kaj izboljšali,porabijo cel kup sredstev za nobeno korist.Do gdaj bo to tako?