Milojka Kolar Celarc

Sanacijske programe, ki jih morajo sanacijske uprave pripraviti do konca marca v skladu z izhodišči in navodili sanacijskega odbora, mora najprej potrditi svet zavoda, nato pa jih bodo poslali sanacijskemu odboru. Zadnjo besedo pri tem bo dala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki bo tudi potrdila sanacijske programe. Na današnji novinarski konferenci je pohvalila konstruktivno, kakovostno in hitro delo sanacijskega odbora. "Tako kakovostnih izhodišč in gradiva za izboljšanje poslovanja javnih zdravstvenih zavodov Slovenija še ni imela," je dejala.

Po besedah vodje sanacijskega odbora Mirka Stoparja so s sanacijskimi upravami, v katere so se vodstva 15 bolnišnic preoblikovala ob začetku sanacije, ves čas v stiku. Osem so jih tudi že obiskali, med njimi Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, ki je imel najvišji akumulirani minus ob koncu leta 2016 v višini 100 milijonov evrov. Medtem ko so se doslej sestali z v. d. generalnega direktorja UKC Alešem Šabedrom, pa se bodo jutri sestali še z vsemi vodji oddelkov oz. celotnim menedžmentom, je dodal.

Po besedah ministrice je osrednji cilj ekonomsko vzdržno in samostojno delovanje bolnišnic. Sanacijski programi bodo sestavljeni iz treh vsebinskih sklopov, to so analiza stanja, akcijski načrt ukrepov in predlogi sistemskih rešitev.

Sanacija bo potekala v petih korakih. Najprej so načrtovani enostavni sanacijski ukrepi, namenjeni hitremu doseganju učinkov (npr. področje nabave, zalog), nato ključni ukrepi prestrukturiranja delovanja bolnišnice, katerih realizacija v največji meri prispeva k ciljem sanacije in so kratkoročno izvedljivi (tj. avtonomni ukrepi v notranjem okolju bolnišnice oz. praviloma v pristojnosti sanacijske uprave), tretja točka je prenova ključnih (poslovnih) procesov za večjo učinkovitost delovanja.

Nato bodo šli v identifikacijo ključnih projektov na ravni bolnišnice, kjer je ključno sodelovanje bolnišnice in ostalih deležnikov v zdravstvu, in v posodobitev organiziranosti delovanja bolnišnice, predvsem v smislu omogočanja realizacije sinergij delovanja bolnišnice v skupnem sistemu.

Član sanacijskega odbora, nekdanji direktor klinike Golnik Mitja Košnik je ob tem dejal, da so bolnišnicam v navodila oz. izhodišča napisali tiste ukrepe, ki jih dobre bolnišnice tekoče sprejemajo in spremljajo. "Namen dokumenta je nastaviti bolnišnicam ogledalo," je dejal.

Sanacijski odbor bo imel možnost ministru za zdravje predlagati razrešitev sanacijske uprave, če ne bo pripravila sanacijskega programa ali če bo program dvakrat zavrnjen, če uprava ne bo izvajala ukrepov v skladu s terminskim načrtom iz sanacijskega programa oz. če so bila sanacijska sredstva uporabljena nenamensko. Stopar je pohvalil sodelovanje sanacijskih uprav in dejal, da kakšnih razlogov za razmišljanje v smeri razrešitve nimajo. Je pa opozoril, da bodo sanacijske uprave morale že kmalu pripraviti ustrezne programe.

Vseh 15 bolnišnic, ki je imelo konec leta 2016 akumulirano izgubo, je namreč 30. novembra lani prejelo 135,8 milijona evrov iz proračuna. To so sanacijska sredstva, s katerimi so krili 80 odstotkov izgube.

Po besedah ministrice je vseh 26 bolnišnic v preteklem letu ustvarilo 75 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki, v kar so med prihodke vključena sanacijska sredstva. V bolnišnicah, kjer poteka sanacija, so ustvarili 87,2 milijona evrov presežkov prihodkov nad odhodki. Gre za prve ocene poslovanja, ki so jih ministrstvu sporočile bolnišnice, medtem ko je rok za sprejem letnih poročil konec februarja. Po navedbah Kolar Celarčeve je kljub finančni injekciji v obliki sanacijskih sredstev v lanskem letu z minusom poslovalo pet bolnišnic, to so splošne bolnišnice Brežice, Celje, Trbovlje, Murska Sobota in UKC Maribor.

Kolar Celarčeva se je na novinarski konferenci tudi odzvala na nekatere aktualne zadeve s področja zdravstva.  Pričakuje, da bodo z izvajalci enkratnega dodatnega programa sklenili pogodbe v prihodnjih dveh tednih. "Upam in verjamem, da bodo vsi opravili celoten program," je dejala in dodala, da če se bo s pomladansko Umarjevo napovedjo izkazalo, da bo v javni zdravstveni blagajni na voljo več sredstev, bodo šli v rebalans in bodo zagotovili dodaten denar za skrajševanje čakalnih vrst.

Sicer pa je Kolar Celarčeva dejala, da iz bolnišnic dobiva informacije, da se od začetka uporabe novele zakona o pacientovih pravicah ogromno zdravnikov poslužuje napotnice zelo hitro, v okviru katere mora biti bolnik obravnavan v 14 dneh. A, kot je opozorila, je ta stopnja nujnosti v prvi vrsti namenjena sumom na rakavo obolenje.

Glede informacij, da v bolnišnicah ne morejo spoštovati te stopnje nujnosti, ker nimajo dovolj terminov, pa je dejala, da to kaže na problem, da v bolnišnicah niso urejeni čakalni seznami in da se ne poslužujejo eNapotnice.