Ker radi smučamo, bi si želeli v Sloveniji čim več smučišč. V zadnjih letih jih je kar nekaj propadlo – Kalič, Kobla, … Edino, za katerega je slišati, da ga nekdo poskuša obuditi, je smučišče na Kaninu. Zakaj je prav to smučišče tako pomembno za Slovenijo?

Najprej mi dovolite, da izrazim vse svoje veselje, da prav mladi smučarji želite vedeti več o našem in vsaj malo tudi vašem smučišču Kanin. Ne bi rad, da to izzveni kot neka retorična izjava, zato mi verjemite, da mi vaš trud in zanimanje za to smučišče vliva še več poguma in upanja, da bo smučišče Kanin še letos zaživelo v vsem svojem nekdanjem sijaju. Smučišče Kanin je najvišje visokogorsko smučišče v Sloveniji (nekoč tudi v bivši Jugoslaviji) in edino čezmejno povezano slovensko smučišče. Kot tako mu brez zadržkov lahko resnično pripišemo naziv »smučišče z globoko evropsko sporočilnostjo enotnosti v različnosti«. Seveda pa je, vsaj upam, zaprtje smučišča Kanin vsem odprlo oči, da brez njega ni celoletnega turizma, brez tega pa ni turistične destinacije Bovec. Ob zaprtju smučišča sta »umrla« še dva največja bovška hotela, okoli 100 delavcev pa je zaradi neposrednih ali posrednih učinkov ostalo brez dela. To pomeni veliko družbeno-socialno bombo, še posebej za Občino, ki je brez lastnega razvojnega potenciala potisnjena na obrobje države. Tudi zato je smučišče Kanin izjemnega pomena tudi za celotno državo, ker želi biti Slovenija turistična dežela, pa pomeni smučišče Kanin tudi edinstven smučarski biser na sončni strani Alp, s pogledom na morje.

Pa nam lahko poveste še za tiste, ki na Kaninu še niso bili: kaj konkretno lahko to smučišče nudi? Za katere skupine smučarjev je primerno?

Kaninsko smučišče je bilo, dokler je še delovalo, primerno predvsem za bolj izkušene smučarje. Posebno pomembna pridobitev tako za slovensko, kot tudi za italijansko stran je bila izgradnja povezanega smučišča, saj je to pomenilo tudi nove proge. Pravzaprav pa je bilo smučišče že doslej primerno za vse smučarje, saj so številni prve zavoje naredili prav pod Prestreljenikom in v smučarski šoli pridobili znanja tudi do tekmovalnih veščin. Deloval je celo smučarski vrtec, v katerem so lahko starši brez skrbi pustili svoje otroke, medtem ko so sami lahko uživali tudi na zahtevnih progah. Nekateri pa so na Kaninu uživali samo v visokogorskem soncu, brezskrbno zleknjeni v ležalnikih na terasi restavracije Kanin ali pa ob končni postaji trisedežnice. Skratka, tisti, ki poznajo smučišče Kanin, so vse to združili v izrek Kanin je IN!

Če prav razumemo, je potem ta destinacija primerna tako za smučarje začetnike kot tudi za izkušene in ekstremne smučarje? To pomeni, da en vršac lahko pripelje v dolino veliko različnih interesnih skupin – družine, skupine mladih športnikov, rekreativne smučarje, ekstremne športnike … Ampak vse te skupine se zelo razlikujejo po interesih. Ali bi se tudi v dolini zanje našlo dovolj zanimivega, če bi hoteli kak dan preživeti brez smuči ali če bi jih kdaj presenetilo slabo vreme?

Treba je priznati, da bo na tem področju treba še veliko postoriti. Vsekakor bi v dolini potrebovali večji bazen, morda tudi večjo telovadnico. Kljub temu je v Hotelu Kanin za osnovne potrebe in za zabavo dovolj velik bazen z wellnessom. Sicer pa so pozimi, ko je dovolj snega, v dolini urejene proge za tek na smučeh, lokalni ponudniki organizirajo sankanje na treh sankališčih, hojo po snegu s krpljami, organizirani so pohodi z baklami in še bi lahko našteval.  Znanja željni pa lahko v Bovcu obiščejo tudi manjše zasebne muzeje 1. svetovne vojne ali pa muzej v Strgulčevi hiši. Tudi v Kulturnem domu je vedno veliko dogajanja. 

Kakšne so prometne povezave z osrednjo Slovenijo ali s sosednjo Italijo? Je zdaj kaj manj rednih linij kot prej, ko je smučišče še obratovalo?

Seveda se tudi avtobusni prevozniki prilagajajo številu potnikov. Res pa je tudi, da bi lahko bile cestne povezave boljše. Še posebno se to pozna takrat, ko sta zaradi snežnih plazov zaprti tako cesta prek Predela kot tudi cesta čez prelaz Vršič. Letos je cesta čez Predel zaprta zaradi skalnega podora. Pozimi vozi na sosednja smučišča tudi smučarski avtobus, na vseh pa velja ista vozovnica. Če slučajno komu postane na Kaninu dolgčas. Drugače pa ima Bovec strateško izjemno pozicijo, saj so v krogu 110 km kar tri letališča: Brnik, Celovec in Trst. Tudi do Benetk sta le dobri dve uri vožnje.

Zavedamo se, da ponovni zagon smučišča pomeni velik finančni zalogaj. Zanima nas, kaj vse je potrebno narediti, da to visokogorsko smučišče spet zaživi.

Prvi korak je že narejen. Osnova je namreč, da ima Občina Bovec vodilno vlogo, dostavna krožnokabinska žičnica pa mora biti javna infrastruktura. Zato pravim, da je prvi korak že narejen, saj je Občina Bovec s podpisom pogodbe za neodplačen prenos premoženja Hete na Občino Bovec postala lastnica omenjene žičnice, restavracije Prestreljenik in tudi sistema zaznavanje smučarskih vozovnic Data. Zdaj je na vrsti sanacija žičniških naprav in ureditev vseh prog, kar bi ob ugodnem razvoju dogodkov postorili do letošnjega novembra in zagotovili smuko že v sezoni 2015/2016. Seveda pri tem pričakujemo tudi finančno podporo države, ker gre za javno infrastrukturo, pa tudi po evropskih sredstvih se bomo ozirali. Smučišče Kanin bi moralo biti kot najvišje visokogorsko in edino povezano smučišče v Sloveniji ponos vsem Slovencem. Dežela Furlanija-Julijska krajina je za obnovo žičniških sistemov na italijanski strani povezanega smučišča samo v prvi fazi vložila skoraj 40 milijonov evrov, pri nas pa je bilo doslej s strani države vloženega le nekaj drobiža. To je sicer problem, ki bi ga morali v Sloveniji rešiti sistemsko. Vse evropske in svetovne analize namreč kažejo, da vsak porabljen evro na smučišču pomeni od šest do osem porabljenih evrov v dolini oziroma pri ostalih turističnih ponudnikih. Koliko nas bo stala sanacija obstoječih naprav, je odvisno od tega, kako daleč se bomo spustili. Za ponovni zagon so po strokovni študiji potrebnih vsaj trije milijoni evrov. Vsekakor pa bomo vzporedno peljali tudi aktivnosti za gradnjo popolnoma novih žičniških naprav in vzpostavitev sodobnega smučišča z vso spremljajočo infrastrukturo in tudi s sistemom za umetno zasneževanje nižje ležečih prog. Idejni projekti za izvedbo že obstajajo, taka investicija pa je ocenjena na okoli 42 milijonov evrov. Pri tem bomo seveda iskali investitorje in poslovne partnerje.

Našteli ste veliko zelo visokih stroškov. Dejstvo je, da je z zaprtjem smučišča okoli 100 ljudi posredno ali neposredno izgubilo zaposlitev. Kaj v finančnem smislu pomeni njihova izguba službe za bovško občino in kaj za državo?

Seveda tudi za državo predstavlja to velik strošek, saj  mora preko Zavoda za zaposlovanje brezposelnim namenjati nadomestilo dohodka, ne nazadnje pa je tudi ob davčne prihodke in takse, ki jih sicer plačajo turisti. Občina je najmanj ob turistično takso, da o širšem negativnem vplivu niti ne govorim. Samo Hotel Kanin poglejte, kako propada. To je katastrofalna sramota, pa čeprav Občina seveda za to ne nosi nobene odgovornosti. Pri vsem tem pa moramo zadevo pogledati tudi s socialno-psihološkega vidika. Z vlaganjem v smučišče Kanin in posledično z odpiranjem novih delovnih mest bi dolgoročno tudi država prihranila oziroma zaslužila.  

 Ali se tudi domačini strinjajo z zamislijo, da je Kaninu treba vrniti turistični sij?

Iz te zgodbe smo se vendarle vsi nekaj naučili. Brez smučišča Kanin ni celoletnega turizma na Bovškem, brez celoletnega turizma pa ni turistične destinacije Bovec. Veseli tudi dejstvo, da so zdaj to spoznali večinoma vsi prebivalci Bovškega, in predvsem nekateri ponudniki turističnih uslug, ki so še nedavno tega zatrjevali, da Bovško Kanina ne potrebuje. Zdaj res največja večina domačinov in tudi prebivalcev sosednjih občin vsaj moralno podpira naša prizadevanja za oživitev smučišča Kanin.

Kako se kažejo posledice zaprtja Kanina v vsakdanjem življenju lokalnih prebivalcev?

Pozimi je dajal Bovec včasih videz izumrlega mesta. Nekateri gostinci so preprosto zaprli svoje lokale, drugi poslujejo občasno. Mnogi sobodajalci in ponudniki apartmajskih nastanitev še vedno odplačujejo kredite za investicije v nočitvene kapacitete, brez prihodkov v zimski sezoni le težko shajajo. Brezposelni si brez prihodkov kljub nadomestilu Zavoda za zaposlovanje ne morejo privoščiti osnovnih priboljškov. Pravzaprav je skoraj v vsaki bovški družini vsaj en član odvisen od turizma. Ampak zdaj smo začeli zgodbo o uspehu in občane vseskozi sproti obveščamo o vsem dogajanju. Zdaj lahko rečem, da je kljub vsemu tudi med prebivalci zavel nov optimizem.

Poznamo kar nekaj Primorcev, ki so redno hodili na smučanje na vaš konec. Od njih smo izvedeli, da je bilo kaninsko smučišče povezano tudi z italijanskim smučiščem v Selli Nevei. Prav zanimivo se nam je zdelo, ko so pravili, da je bilo možno smučati z isto smučarsko karto v obeh državah!

Res je. Po slovensko se Sella Nevei pravi Na Žlebeh, povezano smučišče pa nosi ime Kanin-Canin. Že prvo sezono delovanja je na tem smučišču smučalo 90.000 smučarjev. Zasluge, da je do povezave prišlo, gredo predvsem takratnemu vodstvu družbe ATC Kanin in francoski družbi Transmontagne. Takrat so uvedli nižjo ceno vozovnic za študente, če so se v eni kabini peljali štirje skupaj. Kasneje je prišlo tudi do dogovora, da je z isto vozovnico mogoče smučati ne le na obeh straneh Kanina, temveč tudi na višarskem in trbiškem smučišču.

Zadnje čase pospešeno iščete rešitve v želji, da bi smučarji lahko "zasedli Bovec" že naslednjo zimo. Pa so že izdelani tudi konkretni načrti? Nam jih lahko zaupate že zdaj?

Kot rečeno, je najpomembnejši korak s prenosom lastnine na Občino Bovec že narejen, kar je bil tudi osnovni pogoj, da lahko računamo tudi z državnimi sredstvi oziroma lahko v nekem trenutku kandidiramo za evropska sredstva. Dogovori na resornih ministrstvih so pozitivni in gredo v pravo smer, zato tudi ni razlogov za dvom v to, da bodo javno že obljubljena državna sredstva tudi zares namenjena ponovni oživitvi smučišča Kanin. Zdaj smo sredi pogovorov in dogovorov, zato več kot to težko povem. Nemudoma se bomo lotili sanacije s prvim ciljem, pognati naprave že v sezoni 2015/2016. Vzporedno bomo sledili drugemu cilju, s končnim izkupičkom – enotno upravljanje povezanega smučišča z enim upravljavcem. Lahko mi verjamete, da sem pri tem optimist, predvsem pa, da bom skupaj s sodelavci naredil vse, da se bodo vse napovedi tudi uresničile. Sem prevelik optimist, če vas že sedaj povabim na smuko na smučišču Kanin?