V Slogi na rezultate javnega poziva in razpisov zunanjega ministrstva, objavljenih decembra 2013 in januarja 2014, kot so zapisali v sporočilu za javnost, nestrpno čakajo, ker je kriza že pošteno zmanjšala število zaposlenih v nevladnem sektorju. Zavedajo se, da ekonomski položaj v Sloveniji ni rožnat, zato je po njihovih navedbah čas, da se vlada odloči, ali bo ostala na poti demokracije ali odmiranja nevladnega sektorja.

Popolna ukinitev financiranja nevladnih organizacij

Tovrstna popolna ukinitev financiranja nevladnih organizacij bi za leto 2014 pomenila drastično krčenje projektov in programov, zmanjšanje števila zaposlenih, posledice pa bi čutil celoten nevladni sektor, pojasnjuje koordinator platforme Sloga Marjan Huč. Veliko organizacij bi bilo prisiljenih zmanjšati svoje delovanje, kar bi posledice čutili prejemniki, ki so jim projekti nevladnih organizacij sploh namenjeni. Ti pa so iz različnih ranljivih skupin, ukinitev financiranja nevladnikov bi torej še povečalo njihovo stisko, je prepričan Huč.

Ukinitev financiranja nevladnih organizacij bi prav tako očrnila ugled Slovenije na mednarodni ravni, so prepričani v Slogi. Slovenija se je z vstopom v EU namreč zavezala, da bo do leta 2015 namenjala 0,33 odstotka svojega bruto nacionalnega dohodka mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Napovedi za leto 2013 kažejo, da ta odstotek ne bo presegel 0,13 odstotka. Če se bo zunanje ministrstvo v letu 2014 odločilo varčevati na razvojni pomoči, bo ta odstotek v letu 2015 še nižji, opozarjajo v Slogi.

Brez civilne družbe ni demokracije

Najpomembnejše pa je to, da demokracije ne more biti brez civilne družbe, saj ta spodbuja pomembne vrednote, kot so enakopravnost, socialne in ekonomske pravice ter tolerantnost. Zato v Slogi pozivajo vlado, da naj "ne varčuje na račun dobrobiti družbe, ampak naj jo vendarle prične že zagotavljati".