Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je v odzivu odgovorila na več vprašanj medijev, ali je Cerkev organom pregona dolžna prijaviti sum kaznivega dejanja tudi v primeru, ko žrtev tega izrecno ne želi. Kot navaja, Cerkev te dolžnosti vedno nima, posebej ko domnevna žrtev oziroma njeni zastopniki temu izrecno nasprotujejo.
CERKEV NI DOLŽNA ZMERAJ PRIJAVITI SUMA KAZNIVEGA DEJANJA? Starši nočejo vmešavanja policije
Kronika
Pred nedavnim je namreč murskosoboška škofija sporočila, da je "zaradi suma kaznivega dejanja" iz župnije sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru umaknila župnika Andreja Zrima.
Kot je na spletni strani škofije zapisal škof Peter Štumpf, se je moral župnik umakniti po navodilih zakonika cerkvenega prava in na osnovi mnenja ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab, ki deluje pri SŠK. "Umik iz župnije pa nikakor ne pomeni, da je osumljeni resnično kriv; to bo pokazal postopek, po pravnem načelu, da je obtoženi nedolžen, dokler se nasprotno ne dokaže," je zapisal.
Policija: primera ne preiskujemo
Po neuradnih podatkih nekaterih medijev naj bi se nekaj staršev pritožilo nad župnikovim nespoštljivim odnosom do otrok pri verouku. Hkrati starši v tem primeru naj ne bi želeli, da se v primer vmeša policija, ampak da se zadeva reši na ravni Cerkve.
Na Policijski upravi Murska Sobota so pojasnili, da primera ne preiskujejo, na SŠK pa zdaj odgovarjajo tudi na načelno vprašanje medijev, ali je Cerkev v takih primerih dolžna naznaniti sum kaznivega dejanja.
V odzivu na SŠK podrobno navajajo zakonodajo, ko govori o tem, kdo in kdaj je dolžan naznaniti sum kaznivega dejanja. Pri tem ocenjujejo, da glede na obstoječo zakonodajo sestavni deli Katoliške cerkve "niso dolžni v vsakem primeru prijaviti suma kaznivega dejanja, še zlasti tam, kjer domnevna žrtev temu izrecno nasprotuje in se ne želi javno izpostaviti ter seveda ne obstaja zakonska dolžnost prijave".
Cerkev: spoštovati moramo odločitev žrtve
V "kolikor bi Cerkev prijavljala sume tovrstnih kaznivih dejanj v nasprotju s stališčem žrtve in določbami zakonodaje, potem bi se žrtve redkeje odločale za prijavo sumov spolnih zlorab," pravijo.
Pojasnjujejo še, da ima ekspertna skupina za reševanje spolnih zlorab pri SŠK dolžnost, da žrtev oz. njene zakonite zastopnike seznani z možnostjo prijave pri državnih oblasteh, hkrati ima možnost začeti cerkveni postopek ter domnevni žrtvi zagotoviti ustrezno brezplačno psihološko pomoč.
"Cerkev mora spoštovati odločitev domnevne žrtve oz. njenih zakonitih zastopnikov, za kakšno prijavo se bodo odločili. Prav tako pa ima dolžnost, da umakne duhovnika oz. pastoralnega delavca iz župnije in ščiti njegovo dobro ime, dokler na cerkvenem oz. državnem sodišču ni pravnomočno dokazano, da je kriv očitanega kaznivega dejanja," so še zapisali.
Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca
286. člen
(uradno prečiščeno besedilo)
(1) Kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen tridesetih let zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrijeta, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Uradna oseba, ki vedoma opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen hujša od treh let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(3) Tisti, ki opusti ovadbo, se ne kaznuje, če mu je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je on storilcu zagovornik, zdravnik ali spovednik. Če se katera od oseb, navedenih v tem odstavku, razen zagovornika, zdravnika ali spovednika, ne kaznuje za opustitev ovadbe iz prvega odstavka tega člena , se za opustitev ovadbe ne kaznuje niti njen zakonec niti oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti.
Pa kako lahko rečejo, da je potrebno za župnika, ki je storil spolno nasilje nad otrokom, poskrbet za zaščito njegovega DOBREGA IMENA in kako naj bo pravnomočno dokazana njegova krivda če dejanj ne bodo prijavljali????
In katere so te določbe zakonodaje na katere se zgovarjajo, da ni potrebno prijavljati sumov kaznivih dejanj?
Od kdaj slovenska zakonodaja ne velja za RKC????
Po tej logiki ne vem zakaj potem prijavljajo vlome v cerkve, rope župnikov,..... verjetno oni nebi prijavljali dejanj katerih storilci so župniki, ko so pa sami oškodovani, pa bi to prijavljali takoj in z enormno odškodnino!
Nacionalizirati cerkveno premoženje in ukiniti celibat. Cerkev se več ne bo gnala za premoženjem, župniki bodo živeli normalno družinsko življenje in žrtev več ne bo.