V Sloveniji za odpadne sveče velja razširjena odgovornost proizvajalca. "Tisti, ki dajejo sveče na trg, plačajo pooblaščeni družbi, da jih po uporabi odstrani s trga in ustrezno predela," je pojasnil direktor Zbornice komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Sebastijan Zupanc.

V Sloveniji delujejo štiri družbe, ki skrbijo za odvoz odpadnih sveč - Prons, Sveko, Interseroh in Zeos. V skladu z državno uredbo bi ministrstvo za okolje in prostor moralo objaviti deleže, v katerih mora vsaka od omenjenih družb odpeljati sveče od posamičnih izvajalcev javnih služb. "Ministrstvo tega do sedaj enostavno še ni naredilo," je poudaril Zupanc.

Nosilci izvajanja skupnih načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami se tako izogibajo izpolnjevanju svojih obveznosti, ker jim to pač predstavlja strošek. Zaloge odpadnih sveč medtem ostajajo na dvoriščih komunalnih podjetij. Tam predstavljajo veliko ekološko tveganje.

Takšno stanje traja že leta. Odpadne sveče so sicer zbrane ločeno, a na koncu pristanejo "na vseh koncih in krajih - nekaj med odpadno embalažo, nekaj med komunalnimi odpadki", je povedal Zupanc. Veliko izvajalcev javnih služb pa se skuša dogovoriti tudi neposredno s predelovalcem odpadnih sveč ter kupe predati neposredno njemu.

Sveče se kopičijo predvsem na vzhodu

Odpadne sveče se kopičijo predvsem na vzhodnem koncu države, potem ko je tam po lanskem požaru v predelovalnici sveč v Ljutomeru ta ostala zaprta. Tako trenutno dela le predelovalnica na Jesenicah. Družbe, ki so plačane za odvoz odpadnih sveč, v luči zmanjševanja stroškov poberejo predvsem odpadne sveče na Gorenjskem, pokrijejo še del Ljubljane, predvsem kočevski, štajerski in prekmurski del pa ostanejo nepokriti.

Interventno bi morala država zagotoviti tudi odvoz že nakopičenih odpadnih sveč

"Tako kot za odpadno embalažo tudi za sveče pozivamo k interventnemu odvozu. Potem pa naj država zahteva regresni zahtevek od vseh, ki bi morali poskrbeti za to, pa niso," je poudaril Zupanc.

Sogovornik meni še, da se bo moral novi minister za okolje in prostor - prav danes se bo pred pristojnim odborom DZ predstavil kandidat za ministra Jure Leben - prioritetno posvetiti celotnemu sistemu razširjene odgovornosti ravnanja z odpadki. "Govorimo tudi o elektronski in električni opremi, odsluženih avtomobilih, fitofarmacevtskih sredstvih," je poudaril Zupanc. Težava nastaja "povsod tam, kjer je opredeljena podaljšana odgovornost proizvajalcev".

Izjema odpadne gume, vse ostale sheme šepajo

Izjema so le odpadne gume, za katere po vsej državi skrbi le eno podjetje, in sicer Slopak. "Vse ostale sheme razširjene odgovornosti pa šepajo," ker ni jasnih zadolžitev za posamične deležnike v sistemu in ker ni nadzora. Zasebne družbe v taki situaciji iščejo najlažjo pot, da zmanjšajo stroške in maksimizirajo poslovni rezultat, je še dodal sogovornik.

Očistimo Slovenijo, zadnjič!

Da so odpadki v Sloveniji precejšnja težava menijo tudi organizatorji akcije Očistimo Slovenijo. V dosedanjih dveh akcijah, ki sta potekali v letih 2010 in 2012, je sodelovalo 13 oz. 14 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, skupno več kot pol milijona ljudi. Zbranih je bilo skoraj 20.000 ton odpadkov. Letos želijo organizatorji, društvo Ekologi brez meja, Slovenijo očistiti tretjič in - tokrat zares - še zadnjič.

"Še zadnjič je zaveza in spodbuda, da čistilne akcije prenehajo simbolizirati poglavitno in edino okoljevarstveno aktivnost Slovenk in Slovencev," so poudarili v sporočilu za javnost.

"Akcija Očistimo Slovenijo 2018 bo letos tako predvsem svež in čist začetek za vedno čisto Slovenijo, ki jo bomo dosegli z zmanjševanjem, ločenim zbiranjem in ponovno uporabo odpadkov," so dodali.

Namesto žoge so zabijali smeti

Dunking Devils so znani po akrobacijah, ki jih navadno spremlja košarkarska žoga. Tokrat pa so se postavili v malo drugačno vlogo: namesto žoge so zabijali smeti – v koše za odpadke. Podporo največji slovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo so izrazili tudi v novem videu, kjer v svojem stilu pokažejo, kako zabavno je lahko čiščenje.