Na področju znakovnega jezika se po Juhantovih besedah gluhi srečujejo s tremi težavami. Čeprav je v Sloveniji sprejet zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, nekateri posamezniki na ministrstvih ali univerzah še vedno ne razumejo, da gluhi pri procesu izobraževanja potrebujejo ta jezik.

Druga težava je dostopnost do informacij in komunikacij, tretja pa je jezik sam, saj ni sistemskih virov, ki bi financirali razvoj znakovnega jezika, je še dejal sekretar zveze.

Organizirajo posvet

Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika bo v DS potekal posvet Vsak gluhi otrok ima pravico do kakovostne izobrazbe v znakovnem jeziku, ki se ga bodo predvidoma udeležili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, evropski poslanec Adam Kosa, ki je gluh, predsednik DS Mitja Bervar ter predstavniki različnih ministrstev in drugih organizacij.

Obeležitev dneva se bo nadaljevala v Cankarjevem domu z ogledom ukrajinskega filma Pleme, ki bo potekal v znakovnem jeziku.

Gluhe in naglušne sprejel tudi Pahor

Slavnostna razglasitev Dneva slovenskega znakovnega jezika s kulturnim programom bo potekala zvečer pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja, ki je predstavnike gluhih in naglušnih v sredo tudi sprejel.

Na predlog ministrstva za delo ter pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je vlada 2. januarja letos v uradnem listu objavila sklep o 14. novembru kot dnevu slovenskega znakovnega jezika. Na ta dan leta 2002 je namreč slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je ta jezik pravno izenačil s slovenskim jezikom. S tem je bila gluhim priznana pravica do uporabe njihovega maternega jezika z javnimi institucijami in pravica do informiranja s podnapisi in s tolmačem.