Petnajsti september je državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini, ko se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe na ta dan leta 1947. S tem so velik del Primorske, Istra južno od Mirne, Reka, Zadar in otoki prišli pod Jugoslavijo, večina Primorcev pa se je po več kot 20-letnem trpljenju pod fašizmom pridružila matičnemu narodu.
Danes se spominjamo vrnitve Primorske matici
Slovenija
Maja 1945 so Istro, Trst in vzhodni del s Slovenci naseljene tedanje Kraljevine Italije zasedle jugoslovanske partizanske sile, zahodni del Primorske pa enote zahodnih zaveznikov. Junija 1945 so se partizanske sile na zahtevo zaveznikov umaknile z zahodnega dela Julijske krajine, Primorska pa je bila s t.i. Morganovo črto razdeljena na dve zasedbeni coni.
S podpisom pariške mirovne pogodbe 10. februarja 1947 je obveljal francoski, t.i. kompromisni predlog, po katerem je pod Italijo prišla Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina, Jugoslavija pa je dobila velik del goriške in del tržaške, Istro južno od reke Mirne, otoke in Zadar z okolico.
Širša okolica Trsta je postala nevtralna država, imenovana Svobodno tržaško ozemlje, razdeljena na dve območji. Cona A, ki je vključevala Trst, je bila pod vojaško upravo britanskih zavezniških sil, cona B, ki je zajemala slovensko Primorje in Istro, pa pod upravo Jugoslovanske armade. Pogodba je začela veljati 15. septembra istega leta.
Izven slovenskih meja je ostalo še 140 tisoč Slovencev
S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.
Letošnja osrednja proslava je potekala v soboto v Izoli. Na njej je slavnostni govornik, častni predsednik ZZB za vrednote NOB Janez Stanovnik spomnil, da je Primorska pod fašizmom v ponižanju in trpljenju nabirala energijo, ki je po kapitulaciji Italije septembra 1943 s spontano silo udarila na dan. S priključitvijo Primorske je bil dosežen tudi cilj narodnoosvobodilnega gibanja o združeni Sloveniji, je dejal Stanovnik.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2006, vendar ni dela prost dan.
Polovico prekomorcev pa še vedno dobiva Italijuanske pokojnine ker so služili v vojski Musolinija do leta 1943. Potem pa so obrnili bandiero iz črne na rdečo.
Izgubili smo: GORIŠKO, TRŽAŠKO, BENEČIJO, REZIJO IN KANALSKO DOLINO S TEM TUDI 14O.OOO SLOVENCEV.
JUGOSLAVIJA je dobila ISTRO, KVARNERSKE OTOKE IN ZADAR Z OKOLICO.
SLOVENIJA JE TAKO OSTALA BREZ:
GORIŠKE
TRŽAŠKE
BENEČIJE
REZIJE
KANALSKE DOLINE
140.OOO SLOVENCEV
NIMAMO PA NITI:
ISTRE
KVARNERSKIH OTOKOV
ZADRA Z OKOLICO
IN SEDAJ BOMO OSTALI ŠE BREZ PIRANSKEGA ZALIVA!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
SLOVENCI ZJOKATI BI SE MORALI, ŠE NAJBOLJ PA PRIMORCI.
veseli smo da ni profiterjev iz bruslja ki imajo svoje praznike
ob takih proslavah jih je treba imenovati
stanovnik ni izjema in jih zato ni i
Za sve koji nemaju saznanja o komunističkim, odnosno partizanskim pokoljima u Kočevskome Rogu citiram tekst dr. Zorana Božića s portala dragovoljac.com naslova 'Kočevski rog - neshvatljive sotonske orgije smrti'
Gotovo sve djevojčice i žene zrele dobi bile su prije ubojstva silovane. Silovanja su bila javna, serijska i vrlo brutalna. Žene su prisiljavali na felaciju i mokrili im u usta. Jure navodi da je na Kočevskome Rogu vidio silovanja dječaka i odraslih muškaraca koje su još prisiljavali na felaciju. To je činila skupina koljača na čelu sa zapovjednikom Simom, da bi ih kasnije prepustili komesarici Milji. Neki su krvnici nakon silovanja zaklali žrtvu i pili mlazeve tople krvi iz prerezanih vratnih žila ili lizali krvavi nož. No vrhunac kanibalizma bio je kušanje posoljenoga svježeg ljudskog mozga na vrhu noža.