Gre za drugi del trilogije o vzrokih, posledicah in rešitvah podnebnih sprememb, ki naj bi predstavljala pomembno osnovo pri oblikovanju okoljskih politik. Prvi del te trilogije je IPCC predstavil septembra lani v Stockholmu, tretji del pa bodo objavili predvidoma aprila v Berlinu.

V septembrskem poročilu je IPCC med drugim opozoril, da se bodo temperature na svetovni ravni do konca stoletja zvišale od 0,3 do 4,8 stopinje Celzija, morska gladina pa naj bi se zvišala od 26 do 82 centimetrov. Obenem so znanstveniki v poročilu izpostavili, da obstaja izjemno velika (95-odstotna) verjetnost, da je človek vzrok za več kot polovico segrevanja, ki so ga zabeležili v zadnjih 60 letih.

Drugi del poročila naj bi se osredotočil na posledice podnebnih sprememb, ne le za posamezne kontinente in države, ampak tudi družbene skupine, kot so na primer starejši v Evropi ali nomadi in kmetje v Afriki. "Ni dovolj, da podnebne spremembe opazujemo. Treba je pogledati tudi družbo, katero prizadenejo," je pojasnil Joern Birkmann z univerze Združenih narodov v Bonnu.

Prihodnje leto bo v Parizu vrhunsko srečanje, na katerem naj bi razpravljali o sklenitvi novega mednarodnega podnebnega dogovora, ki bi nasledil kjotski protokol iz leta 1997.