Ustavni sodniki bodo danes začeli obravnavo pobud za oceno ustavnosti, povezanih z referendumom o zakonu o drugem tiru, ki jih je vložil pobudnik referenduma Vili Kovačič. Medtem ko se prva nanaša še na zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma, pa v drugi Kovačič oporeka datumu izvedbe referenduma.
DRUGI TIR NA USTAVNEM SODIŠČU: Se parlament vede diskriminatorno do državljanov?
Slovenija
Kovačič odločitev DZ iz minulega tedna, da referendum razpiše za 24. september, med drugim izpodbija zato, ker se začetek referendumske kampanje, ki traja 30 dni, začne v času dopustov in parlamentarnih počitnic. "To je s stališča enakih možnosti državljanov diskriminatorno tako do pobudnikov kot udeležencev, ki bi želeli sodelovati v kampanji," je dejal na novinarski konferenci minuli teden.
Prepričan je, da bi moral DZ, če ima na razpolago več mogočih datumov, izbrati tistega, ki je za državljane najugodnejši. Kovačič in njegovi somišljeniki sicer zagovarjajo, da bi moral biti referendum razpisan na dan predsedniških volitev, ki bodo pozneje jeseni. Pri tem jih podpira tudi opozicija.
Kovačič je priznal tudi, da se boji, da nasprotniki vladnega zakona o drugem tiru na dan ljudskega odločanja ne bodo dosegli kvoruma, potrebnega za uspeh referenduma. Da bi zakon padel, mu mora namreč nasprotovati več kot petina vseh volilnih upravičencev, torej okoli 340.000 volivcev. Ob sprotnem odločanju s predsedniškimi volitvami bi bilo to zelo verjetno laže doseči.
Ustavnemu sodišču je Kovačič minuli teden predlagal, naj DZ naloži, da sprejme nov odlok, ali pa naj kar samo določi datum volitev in referenduma.
Kovačič je sicer na ustavno sodišče že pred tem vložil tudi pobudo za oceno ustavnosti dopisa predsednik DZ Milana Brgleza o določitvi roka za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma.
Ker je v času zbiranja podpisov zaradi dopisa ministrstva za obrambo Sindikatu vojakov Slovenije, v katerem so napovedali, da bodo pomagali pri zbiranju referendumskih podpisov, a so aktivnosti po opozorilu ministrstva ustavili, po Kovačičevem prepričanju prišlo do neskladja z ustavo, je zahteval podaljšanje ali nov rok za zbiranje podpisov.
Pobudniki referenduma so sicer nato ob podpori opozicijske SDS uspeli zbrati več kot 48.000 podpisov, kar je tudi privedlo do razpisa referenduma.
Dejansko izgleda kot bi bila že država pritvatna. V kolikor si neki lobiji (v Bruslju ali kje drugje) nekaj zaželijo ali nečesa nočejo, tako se obnaša oblast. Vsa podjetja, ki so ključnega pomena za gospodarstvo in na sploh za delovanje neke države (pristanišča, letališča, telekomi, itn...) so spremenili v d.o.o. ali d.d. kar spada pod družbe PRIVATNEGA PRAVA in kot take tudi delujejo, da ne govorimo o tem, da so ves čas na razpolago za prodajo. Kar pa je skregano z logiko javne lastnine oziroma to pač ni v dobro ljudstva! To je v dobro kapitala in ničesar drugega. OK, tudi 'država' od teh podjetij dobi nekaj davkov in morda dividende ampak to ni to. To ni nobena garancija....
In, ko smo že pri tem, delali bomo progo privatni firmi, pa čeprav je v lasti (kao) države. Če bi ta firma zadnjih 30 let od dobičkov vsako leto dajala nekaj sredstev na stran, bi danes sama imela že narejeno progo.
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi
pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z
volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.
a zastopte to? neposredno! najprej državljani, volilci, šele potem poslanci!
Za karkoli se 'država' odloči zgraditi, ker je to v skupnem interesu (ceste, mostove, železniške proge, itn...) NE potrebuje zakonov. To pa zato, ker se za izgradnjo ali podobno oblast mora odločiti odgovorno in suvereno. Torej s prepričanjem, da dela edino pravilno stvar. Tako so potem odločevalci o določeni gradnji odgovorni za svoje odločitve.
V trenutku pa, ko se za nekaj takega naredi zakon, nihče več ne odgovarja. Odgovarjajo samo izvajalci, odločevalci pa si umijejo roke....
Kar se tiče samega referenduma pa ja, mene prav nič ne zanima kdo je bil pobudnik, pomembno mi je samo to, da zakon o drugem tiru ne obvelja. Za pičlih 27 km proge se pač, če gre za nekaj kar država potrebuje, ne izdela zakon, ampak se zgradi proga.