"Drugi tir je potreben in je zato eden od prednostnih projektov te vlade," je danes pred poslanci zagotovil Gašperšič, ki je na zaslišanju za ministra septembra lani presenetil z izjavo, da še enega železniškega tira med Divačo in Koprom glede na potrebe Luke Koper ne bomo potrebovali še najmanj 30 let.

"Ni dvoma, da je drugi tir potreben, a lotiti se ga moramo na odgovoren in vzdržen način," je poskušal pomiriti pozive k čim prejšnji realizaciji projekta. "Gre za 1,4 milijarde evrov, lahko celo 1,5 milijarde evrov, to ni malo," je dejal in dodal, da ne smemo zanemariti ostalih prav tako pomembnih projektov.

Gradbeno dovoljenje prihodnje leto, o financiranju nič novega

Medtem ko so pridobili že skoraj vsa potrebna zemljišča za celotno traso drugega tira, gradbeno dovoljenje zanjo pa Gašperšič pričakuje v prvem polletju 2016, pa o finančni konstrukciji ni znal povedati nič novega. Jasno je le, da projekta ni mogoče financirati iz proračuna ali z dodatnim zadolževanjem države.

Za del sredstev bo Slovenija zagotovo kandidirala na odprtem delu razpisa za sredstva iz mehanizma za povezovanje Evrope (CEF), kar po njegovih besedah odpira možnost za financiranje teoretično tudi do 85 odstotkov vrednosti investicije.

Preverjajo interese sosednjih držav pri financiranju

Financiranje projekta v okviru javno-zasebnega partnerstva, za katerega se je vlada odločila februarja, ni enostavna rešitev, če zasebnemu vlagatelju kot država ne bomo pripravljeni nekaj ponuditi, je dejal. Sam meni, da bi bilo treba povabiti k sodelovanju tudi podjetja, ki bodo od tega projekta imela največje koristi, torej Luko Koper in Slovenske železnice. Preverja se tudi interes za sodelovanje sosednjih držav pri financiranju projekta, je dodal.

Gašperšič: trditve, da bo položaj Luke oslabljen, so pretirane

Brez drugega tira bo položaj Luke Koper močno oslabljen, je bilo večkrat slišati v razpravi. Gašperšiču se zdijo takšne trditve pretirane. Luka Koper bo še vedno obstajala, z izgradnjo izvlečnega tira, za katerega se prav zdaj išče izvajalca, pa se bodo njene zmogljivosti še povečale. To bi moralo zadoščati do leta 2020 ali celo 2025, potem pa se bo morala rast tovora prelivati na avtocestno omrežje, je dejal.