Društvo je bilo ustanovljeno leta 2001 z namenom ugotoviti, ali so delfini sploh prisotni v našem morju, saj do tedaj ni bilo veliko znanega o tem, od leta 2002 pa vodi Slovenski projekt za delfine, je pojasnila aktivna članica in raziskovalka v društvu Ana Hace. Projekt predstavlja prvo dolgoročno in sistematično raziskavo delfinov v Sloveniji.

Na začetku so jim zlasti starejši domačini znali povedati, da je bilo v preteklosti veliko delfinov, ampak da jih več ni, medtem ko so jih ribiči občasno opažali, vendar so menili, da ne gre za kaj več kot občasne obiskovalce slovenskega morja. Takšno je bilo celo splošno mnenje biologov, ker se pač nihče ni posebej ukvarjal s tem vprašanjem, se spominja Hacetova.

V severnem Jadranu odkrili stalno populacijo velikih pliskavk

V dobrih 13 letih pa so v društvu ugotovili stalno populacijo vrste velike pliskavke v severnem Jadranu. Četudi se delfini ne zadržujejo samo v slovenskih vodah, pa je to območje zanje zelo pomembno, saj ga uporabljajo za praktično vse svoje življenjske potrebe. "Tukaj se hranijo, razmnožujejo, skrbijo za mladiče," našteva Hacetova. Največ energije v društvu namenjajo prav veliki pliskavki kot edini stalno prisotni vrsti morskih sesalcev v našem morju, a se ukvarjajo tudi z drugimi morskimi sesalci, ki zaidejo v naš morje, kot je bil pred časom primer kita grbavca, opozarja sogovornica.

Kot razlaga članica društva Morigenos, je velika pliskavka sicer zelo prilagodljiva vrsta in so znane populacije, ki živijo tudi v dokaj degradiranih območjih, kljub temu pa je njihova prisotnost vendarle dober znak, saj gre za živali na vrhu prehranjevalne verige, njihova prisotnost pa tako kaže, da je tudi zanje še dovolj hrane oz. življa.

Delfinova tolšča pokazatelj onesnaženosti okolja

Delfine pri nas sicer po njenih besedah ogroža več faktorjev, od pomorskega prometa, zlasti v poletni sezoni, do hrupa. Prav tako so analize pokazale, da imajo delfini v slovenskem morju dokaj visoko raven PCB-jev v tolšči, kar je znak onesnaženosti okolja, poleg tega pa velike pliskavke vse težje prihajajo do hrane, Hacetova navaja težave populacije delfinov.

"Mislim, da se premalo zavedamo naravnih vrednot, ki jih imamo in ki jih moramo ohraniti," ocenjuje Hacetova. Med konkretnimi koraki na ravni države izpostavlja potrebo po prenovi precej zastarelega zakona o varstvu narave ter večjo skrb za morska zavarovana območja, kjer sicer predpise imamo, a bi se jih po njenem dalo v večji meri izvajati.