Enotni sklad za reševanje bank je poleg enotnega organa za nadzor nad izvajanjem pravil o urejeni sanaciji ali likvidaciji bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva eden dveh temeljnih gradnikov drugega stebra bančne unije.

Sklad se bo polnil s prispevki bank. Vsaka članica naj bi vanj prispevala okoli odstotek kritih vlog vseh kreditnih institucij v državi, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in tveganji.

Osnutek sporazuma je za zdaj precej splošen. V poglavju o namenu in obsegu sklada je določeno, da se podpisnice zavezujejo k prenosu prispevkov bančnega sektorja, ki jih bodo zbrale v skladu z veljavnimi pravili, v enotni sklad za reševanje.

Ta sklad bo imel v prehodnem obdobju desetih let nacionalne razdelke, ki naj bi se na koncu popolnoma zlili v eno samo skupno blagajno za reševanje bank, v kateri naj bi bilo na voljo okoli 55 milijard evrov.

Več sistemov črpanja

Vsako leto naj bi članica v skupno blagajno prenesla deset odstotkov pobranih prispevkov. Zbrane prispevke mora sicer vsako leto v sklad prenesti do 31. januarja.

Pravila uporabe sklada v primeru potrebe po reševanju banke v prehodnem obdobju še niso podrobno dorečena. Temeljno načelo je, da se denar najprej črpa iz bančnih prispevkov države ali držav, v kateri so sedež in podružnice problematične banke.

Če to ni dovolj, priskočijo na pomoč preostali razdelki, v skrajnem primeru pa drugi vzvodi EU, na primer reševalni mehanizem ESM. Članice se lahko dogovorijo tudi za prostovoljno posojanje med nacionalnimi razdelki, a za zdaj še ni jasno, pod katerimi pogoji.

Medvladni sporazum o skladu je zahtevala Nemčija, ker je vztrajala, da veljavna zakonodaja EU ne dopušča njegove vzpostavitve. Načrt je, da se v desetih letih po njegovi uveljavitvi ta sporazum preuči z namenom, da se vključi v pravni okvir EU.

Medvladni sporazum naj bi bil dogovorjen do marca 2014. Kot ciljni datum za njegovo uveljavitev je v osnutku sporazuma naveden 1. januar 2016. Pogoj za uveljavitev je sicer ratifikacija v toliko državah, da te predstavljajo 80 odstotkov njegovega obsega.

Doslej sta bila v sklopu pogajanj o medvladnem sporazumu dva pripravljalna sestanka, tretji bo 28. januarja, nato pa po eden na teden do marca, ko se pričakuje dogovor. Vzporedno poteka trialog članic z Evropskim parlamentom o enotnem mehanizmu za reševanje.

Dogovor bo, so prepričane strani

Trialog je napet, saj parlament odločno zavrača medvladni sporazum o enotnem skladu. Ta drža ni presenečenje, saj parlament in komisija tradicionalno nista naklonjena medvladnim projektom, ker se ti zažirajo v vpliv evropskih institucij.

Viri pri EU sicer ocenjujejo, da bodo članice in parlament na koncu našle dogovor, sprejemljiv za vse, saj se vsi zavedajo pomena kompromisa o drugem stebru bančne unije.

Drugi steber bančne unije je ključno dopolnilo k prvemu - enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni prihodnje leto, z objavo izida celovitega pregleda sistemskih bank v območju evra.

Bančna unija naj bi stala na treh stebrih - enotnem nadzoru, enotnem okviru za reševanje bank in enotnem okviru jamstev za denarne vloge. Namen je utrditi bančni sektor, rešiti problem prepletenosti bančne in dolžniške krize ter preprečiti ponovitev kriz.