Lidia Glavina

Kot je povedal Belič, bodo o tem razpravljali po prvem srečanju nominacijske komisije za imenovanje tretjega člana uprave, ki ga v Slovenskem državnem holdingu (SDH) iščejo z mednarodnim razpisom, rok za vloge nanj pa se je iztekel v ponedeljek.

Kot so naknadno sporočili iz SDH, Glavina in Drobne Popovičeva predlagata, da se z upravo sklene poseben pisni dogovor o odpravi aneksov, tako da bi se osnovna plača kot fiksni del prejemkov vrnila na raven pred povišanjem. Predsednica in članica uprave sta ob tem zapisali, da sta se za to odločili "odgovorno iz osebnih razlogov".

Vlada čaka pojasnilo, a še pred tem "temeljit razmislek" predsednice in članice uprave

"Po temeljitem razmisleku sva ocenili, da politizacija teme in njene zlorabe v predvolilne namene, ki se je odvijala več dni po sprejetju sklepa nadzornega sveta in transparentne seznanitve javnosti istega dne, škoduje SDH kot instituciji in tudi nemotenemu opravljanju nalog," sta pojasnili v skupni pisni izjavi. Ob tem sta se zahvalili nadzornikom, da so "izkazane finančne in nefinančne rezultate dela uprave ustrezno prepoznali in jih strokovno ter v dobri veri tudi finančno ovrednotili".

Nadzorni svet SDH je aneksa k pogodbama o zaposlitvi Glavine in Drobne Popovičeve potrdil tik pred božično-novoletnimi prazniki na dopisni seji. S tem so jima osnovno bruto plačo dvignili za okoli 40 odstotkov na skoraj 15.500 oz. nekaj manj kot 14.000 evrov bruto.

Ta korak je dvignil kar nekaj prahu v javnosti in tudi v koaliciji, zato je vlada minuli teden od Beliča terjala pojasnilo. Belič je danes povedal, da bo neodvisno od odločitve predsednice in članice uprave to poročilo do današnjega roka pripravil.

Belič se naslanja na Lahovnikov zakon, ki pa se za SDH ne uporablja

Pred dnevi je za STA povedal, da je odločitev sprejel po temeljitem premisleku ob upoštevanju dobrih rezultatov SDH in po primerjavi s plačami vodilnih v finančnih ustanovah v državi, tudi v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer je plačno politiko za izvršne in neizvršne direktorje določila vlada sama. Ob tem je ocenil, da SDH upravlja z bistveno več premoženja kot DUTB.

Damjan Belič

Poudaril je še, da bi bili plači tudi po občutnem dvigu še vedno za približno četrtino nižji od zgornje dovoljene meje po t. i. Lahovnikovem zakonu, ki omejuje plače v državnih in občinskih podjetjih, pa čeprav se ta tako za SDH kot za DUTB ne uporablja.

Kot edini resni pomislek glede odločitve, je prepoznal trenutek, v katerem je bila sprejeta. Prišla je namreč pred volitvami, v razgretem ozračju pritiskov javnega sektorja na vlado glede dviga plač. "S tem pomislekom se lahko strinjam, a to je političen argument," je zatrdil in pristavil, da nadzorni svet ukrepa na podlagi strokovnih argumentov.