Hiše, poškodovane v poplavah, naj pregleda strokovnjak!

Slovenija

Objekte, ki so bili poškodovani v poplavah, naj pregleda strokovnjak, ki bo izvedel statično presojo objekta in podal predlog sanacije, lastnikom poškodovanih objektov svetuje gradbeni strokovnjak Primož Banovec. Če niso prizadeti konstruktivni elementi objekta, potem verjetno postopek sanacije ni nujno zelo zahteven in drag, dodaja.

Kot je predavatelj na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani Primož Banovec dejal za STA, je potrebno vsak poškodovan objekt individualno presojati. Najbolje je, če to stori gradbeni strokovnjak, po možnosti za področje statike.

Če je poškodovana samo temeljna plošča, ki ni del nosilne konstrukcije objekta, je sanacija po njegovih besedah razmeroma enostavna, saj se naredi nova plošča. Če pa je zaradi bočnih pritiskov poškodovan kakšen nosilni kletni zid, ki je sestavni del statične konstrukcije objekta, potem sledi bolj zahtevna sanacija.

Če je statična konstrukcija ustrezna, potem večkratne poplave načeloma ne bi smele imeti pretirano škodljivih učinkov, pravi strokovnjak, a dodaja, da lahko obstajajo izjeme.

Ob številnih vprašanjih glede protipoplavnega varovanja objektov je Inštitut za vodarstvo v četrtek na spletni strani www.poplavljen.si objavil brošuro, v kateri navaja smernice za postavljanje nasipov iz protipoplavnih vreč. V brošuri opozarja, da so namreč začasni protipoplavni nasipi, s katerimi preprečujemo vdor vode v objekte, lahko vir tveganj, predvsem zaradi velikih obremenitev, pronicanj vode in nastajajočih tlakov. Eden od pomembnejših nasvetov iz objavljenih smernic, ki jih je za spletno brošuro pripravil Banovec, je, da začasni nasip iz vreč ne sme biti višji od pol metra.

Poškodbam podvrženi posebej kletni prostori

Problematična je tudi dolgotrajna izpostavljenost nasipov visoki vodi na ravnih, ojezerjenih območjih, kar v tem času spremljamo na kraških poljih Notranjske. V tem primeru pogosto prihaja do dviga podtalnice oz. pronicanja podtalne vode skozi porozna tla pod nasipom. Posledično se ustvarja hidrostatični pritisk na nasip in na z nasipi varovane objekte za nasipom.

Večja kot je globina vode za nasipom, večji je omenjeni pritisk. Kletni zidovi so še posebej podvrženi poškodbam s strani hidrostatičnega pritiska, predvsem zaradi skupne teže vode in nasičenih tal, medtem ko je za kletna tla bolj problematičen vzgon.

Smernice tako navajajo, da je odločitev o postavitvi začasnih nasipov potrebno zaupati osebam z izkušnjami in znanjem. "Neustrezni protipoplavni ukrepi lahko ogrozijo človeška življenja in prispevajo k povečevanju poplavne škode," so zapisali na Inštitutu za vodarstvo.

Deli novico: