O hišnih preiskavah, ki jih izvaja slovenska policija v sodelovanju s hrvaškim uradom za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK), je danes poročal portal Siol, preiskave so medtem za časnik Večer potrdili na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU).

"Nacionalni preiskovalni urad v sodelovanju s hrvaškim varnostnim organom USKOK izvaja preiskave stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov na območju Ljubljane, Maribora in Kopra in na Hrvaškem zaradi suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in več kaznivih dejanj pranja denarja," so za Večer potrdili na policiji.

Pojasnili so še, da se obravnavana kazniva dejanja nanašajo na plačevanje ponarejenih računov slovenskih gospodarskih družb tuji "off shore" družbi, ustanovljeni v Veliki Britaniji, za storitve, ki niso bile opravljene, v nadaljevanju pa so bila prejeta plačila oprana z veriženjem transakcij. "S kaznivimi dejanji so si storilci pridobili okoli 1,6 milijona evrov premoženjske koristi," še pravijo na policiji.

Kaznivih dejanj je osumljenih šest oseb, od tega pet slovenskih državljanov in en hrvaški državljan. Nobena oseba ni bila pridržana. Trenutno v Sloveniji potekajo še tri preiskave stanovanjskih in poslovnih naslovov, pet jih je že zaključenih, prav tako pa potekajo še tri preiskave na Hrvaškem. Predkazenski postopek usmerja specializirano državno tožilstvo, navaja Večer.

Po neuradnih podatkih naj bi bile preiskave povezane z nekaterimi ugotovitvami iz preiskav hrvaških organov odkrivanja in pregona proti Zdravku Mamiću, nekdanjemu predsedniku Nogometnega kluba Dinamo in nogometnemu menedžerju. Zoper Mamića je sicer na Hrvaškem zaradi domnevno spornih poslov že vložena obtožnica, ki pa še ni pravnomočna. Očitno pa policija preiskavo zoper njega še nadaljuje.

Umaški podjetnik Sandro Stipančić pa naj bi bil tisti, ki naj bi bil povezan z današnjimi preiskavami v Sloveniji. Nekatera njegova podjetja naj bi bila namreč po sumih policistov sodelovala pri pranju denarja. Preko fiktivnih poslov naj bi se denar nakazoval na slamnata podjetja, nato pa dvigoval v gotovini.