HRW je izpostavil, da je Hrvaška lani zavračala migrante in prosilce za azil, ki so prihajali iz Srbije, in jim ni omogočila vložitve prošnje za azil.

Kot so dodali na svoji spletni strani, so begunski otroci in prosilci za azil na Hrvaškem žrtve družbene izolacije, opažajo tudi težave pri možnostih izobraževanja in učenja jezika. Navedli so, da je na Hrvaškem 30 registriranih begunskih otrok brez spremstva, samo en otrok pa je vpisan v redni izobraževalni program. Trdijo, da otroci brez spremstva živijo v ustanovah, v katerih niso zagotovljeni pogoji za ustrezno oskrbo.

Med drugim so spomnili, da je Sodišče EU v Luksemburgu julija lani presodilo, da je Hrvaška kršila zakonodajo Evropske unije, ko je med begunsko krizo omogočala prosilcem za azil vstop v Slovenijo in nato naprej proti Avstriji, ne da bi preverili vseh njihovih zahtev, ko so bili na Hrvaškem.

V pismu ZN je HRW priporočil, naj pristojne v Zagrebu povprašajo, kaj so storili za izboljšanje dostopa do azila za vse prosilce, vključno z otroki, kot tudi, ali bo hrvaška vlada sledila priporočilu odbora ZN za pravice otrok, da otroke brez spremstva ne bi smeli pridržati zaradi razlogov priseljevanja. HRW zanima tudi, kaj Hrvaška ponuja otrokom migrantom in prosilcem za azil, vključno z medicinskimi storitvami za fizično in psihično zdravje ter izobraževanje.

Na nepravilnosti v postopkih hrvaške policije do migrantov in prosilcev za azil so opozarjale tudi nevladne organizacije, ki delujejo na Hrvaškem. Posebej so izpostavile odgovornost policistov v primeru, ko je vlak v bližini hrvaško-srbske meje novembra lani povozil afganistansko deklico.

Zagrebški center za mirovne študije je decembra lani kazensko ovadil neimenovane hrvaške policiste za smrt deklice iz malomarnosti, ker so zlorabili položaj in pooblastila, kršili pravice otrok ter pregnali celotno družino deklice, ne da bi ji zagotovili vložitev prošnje za azil. Hrvaška policija vse obtožbe zavrača.