Za Podonavje, v katerem je tudi 80 odstotkov ozemlja Slovenije, je značilno, da nima tradicije obrambe pred sušo, kot jo imajo nekatere sredozemske države. To se odraža pri slabšem sledenju sušam in upravljanju z njimi. Zato Arso vodi projekt DriDanube, ki razvija spremljanje suš, ocene tveganj in posledic ter izboljšuje upravljanje s sušami.

"Sušni uporabniški servis, ki nastaja v sklopu projekta, bo omogočal uporabnikom hitro in učinkovito odzivanje ob sušah. Pomemben del projekta je vzpostavitev skupine poročevalcev, ki bodo tedensko poročali o morebitni prisotnosti suše," so poudarili na agenciji.

Ocene posledic suš namreč težko opredelimo. "Obstajajo orodja - zaznavanje suš s sateliti, meritve vlažnosti tal, izhlapevanja itd. - ki omogočajo vpogled v trenutno stanje, slabo pa opišejo poškodbe in prizadetost rastlin, ki jih suša povzroča na terenu. Poročevalci s terena pa lahko zagotovijo podatke o dejanskih posledicah suše," so pojasnili.

Poročanje je povezano z delom v naravi, zato poročanje najlažje izvedejo posamezniki, kot so kmetovalci, gozdarji, sadjarji, vinogradniki ali meteorologi. Vsak poročevalec na svoji lokaciji tedensko ocenjuje posledice suše na dogovorjenih kulturah in vlažnost tal, in sicer med petkom in nedeljo. Izpolnjevanje vprašalnika bo osebi vzelo največ pet minut, so še dodali.