Bratuškova, ki se je v svojem govoru najprej dotaknila boja za enakopravnost spolov med NOB in v času po drugi svetovni vojni, je nato potegnila vzporednico s sodobnimi časi in ugotovila, da tudi danes poteka boj za enakopravnost in boljši svet.

Tudi v časih gospodarske in socialne krize gre po njenem mnenju za upor proti uveljavljanju moči enih družbenih skupin nad drugimi, hkrati pa grozi predvsem poglabljanje socialnih razlik, utemeljenih na ekonomskih dejavnikih. A na te v Sloveniji ne smejo pristati, je poudarila.

"Protikrizni ukrepi za Slovence in ne Bruselj"

Kot predsednica vlade je večkrat opozorila, da protikrizni ukrepi niso namenjeni prepričevanju Bruslja, temveč slovenskim državljanom samim. "Z njimi Slovenija izkazuje, da je njena prihodnost v rokah njenih državljanov." Z njimi pa se tudi ne lotevajo gospodarske in socialne krize kot nekaj abstraktnega in nedoločenega, temveč kot povsem določenega in časovno omejenega problema, je dodala.

Slovenija to počne zaradi sebe same in zato, "da bodo njeni prebivalci živeli v svetu, ki bo najboljša verzija od možnih svetov". Njeno merilo pa ne bodo zgolj ekonomski kazalci, ampak položaj najbolj ranljivih družbenih skupin. Hkrati pa dostop državljanov do tistih dobrin, ki so in morajo ostati javne, ki pomenijo zmožnost uresničitve njihovih individualnih potencialov in od katerih je odvisna skupna usoda vseh, je nadaljevala.

Po podatkih organizatorjev se je slovesnosti udeležilo približno 3000 ljudi. Med temi tudi predsednik Zveze združenje borcev za vrednote NOB v odstopu Janez Stanovnik, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, sekretarka v kabinetu predsednice vlade Tamara Vonta, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, štiri od 15 še živečih delegatk prvega kongresa, nekaj poslank in drugih predstavnikov.

Prireditelji spominskega srečanja so bili Društvo Dobrnič, Združenje borcev za vrednote NOB Trebnje in Kulturno turistično društvo Dobrnič.