Predlog odloka o programu prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2016 in 2017, ki je del proračunskih dokumentov in o katerem bo odločal DZ, vsebuje seznam terjatev države, ki so namenjen prodaji ali drugačnemu razpolaganju v omenjenih dveh letih.

Gre za terjatve iz naslova davčnega dolga, unovčenih poroštev države in drugih pravnih poslov. Medtem ko v prejšnjih letih država terjatev ni prodajala, je vlada sedaj to možnost predvidela, da bi lahko država sodelovala v postopkih prestrukturiranja. "Želimo ustvariti sistemsko možnost, da lahko država svoje terjatve odproda in podpre postopke, ki jih vodijo ostali upravljalci državnega premoženja," je povedal državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Ne gre za obveznost prodaje

Dodal je, da ne gre za obveznost prodaje, prav tako ne morejo oceniti, katere terjatve in za koliko bodo lahko prodali, tako da morebiten izkupiček tudi ni vključen v predlog proračunov.

Izstopa primer Cimosa, do katerega ima država zaradi državne pomoči oz. unovčenja državnih poroštev in deloma davčnega dolga za nominalno 29 milijonov evrov terjatev. Kot je povedal Dragonja, želijo omogočiti, da država sodeluje v postopkih prodaje v primeru, da se bo poleg lastniškega deleža prodajalo tudi terjatve.

Na seznamu so sicer terjatve do 43 podjetij v skupni nominalni vrednosti 42,5 milijona evrov. Med večjimi so še terjatve do Litostroja Jekla (3,5 milijona evrov), MLM in Javorja Pivka (po 1,2 milijona evrov) ter Pomurskih mlekarn (988.000 evrov).

Opozicija do predloženega gradiva kritična

Opozicija, predvsem SDS, je bila zelo kritična do predloženega gradiva, ki obsega le nekaj strani. Neuspešno so zahtevali prekinitev seje, da bi ministrstvo pripravili gradivo, ki bi bilo primerno za razpravo "o 42 milijonih evrov". "Ne bi bilo fer do davkoplačevalcev, da z lahkotnostjo podpremo ta odlok," je razpravo napovedal Jožef Horvat (NSi).

"Gre za podcenjujoč odnos do DZ," je bil ogorčen Marko Pogačnik (SDS), podobno je Anže Logar (SDS) od predsednice odbora zahteval, da "zaščiti integriteto DZ". Med drugim so zahtevali podatke o kriterijih uvrstitve na seznam, vrednosti zavarovanj za terjatev do Cimosa, vplivu prodaje terjatev na prihodnjo lastniško strukturo Cimosa ter o tem, kdo bo odločal, ali bo ponudba ustrezna.

"Ni nobene skrite agende, kako je spisek nastajal," je odvrnil Dragonja. Na seznamu so terjatve do podjetij, ki so v prestrukturiranju, namen pa je, da bi jih lahko država aktivno upravljala oz. sodelovala v postopkih prestrukturiranja. Glede vrednosti zavarovanj za terjatve do Cimosa ni mogel konkretno odgovoriti; dejal je, da so blizu nominalni vrednosti terjatve. O prihodnji lastniški strukturi Cimosa je dejal, da je odvisna od tega, kako bo prodajni postopek tekel - ali se bo prodajalo le kapitalske deleže ali tudi terjatve ter koliko in čigave terjatve.

CMS za aktivno držo

Od koalicije so se oglasili v SMC, kjer so ocenjevali, da je dobro, da se je vlada odločila za aktivno držo in bo skušala čim več terjatev iztržiti. Tilen Božič (SMC) se je deloma strinjal, da bi lahko bilo v gradivu več informacij, da pa bi bilo bolj kot prekinitev te seje primerno, da ministrstvo morebitna dodatna pojasnila pripravi do proračunske seje.