Kljub temu, da je bil eden izmed najbolj znanih Tržačanov, na italijanski strani niso proslavili okrogle obletnice na primeren način, pa tudi mediji niso posvetili temu preveč pozornosti. Njegov kip stoji na Ponterossu v Trstu. Umrl je 13. januarja 1941, v Zurichu v Švici.

Obiskoval je šole pri jezuitih in univerzo v rojstnem mestu, vendar se je že mlad oddaljil od katoliške vere in je leta 1904 zapustil Irsko, ki se mu je zdela nazadnjaška. Nikoli pa ni pozabil Dublina, o katerem je veliko napisal. Nekaj časa je živel v Parizu, nakar se je preselil v Trst, kjer je ostal enajst let. Po nekaj letih bivanja v Parizu in Švici se je leta 1919 vrnil v Trst, a nova podoba mesta ga je razočarala in za vselej oddaljila od teh krajev. V Trstu je bil prijatelj Itala Sveva. Za eno noč je prespal tudi v Ljubljani, ker je pomotoma stopil z vlaka misleč, da je prispel v Trst.

Joyceja prištevamo med najuglednejše književnike 20. stoletja, v sklopu sodobnega pojmovanja romana. Prefinjeno opisovanje vsakdanjosti se veže z globokimi psihološkimi opazovanji, iz katerih je razvidno pisateljevo osebno prepričanje. Njegova dela so imela velik vpliv na generacijo pisateljev iz obdobja med svetovnima vojnama, vendar samo v oziru sloga in izražanja, medtem ko njegove zamisli niso bile nadalje razvite in obdelane, prav tako ne povsem sprejete.

Joyceov Ulikses je podrl vse ustaljene književne oblike, saj je polno različnih slogov, simbolov, mistike, prostega toka podzavesti, ter predvsem bogatega besednega zaklada, po mnenju nekaterih do danes najboljšega romana od temne pradavnine do sive sedanjosti.

Dela:
• Chamber Music (1907)
• Dubliners (Ljudje iz Dublina) (zbirka kratkih zgodb, med njimi tudi Evelina) (1914)
• Exiles ( 1918)
• Stephen Hero (1944)
• A portrait of the artist as a young man (1916)
• Ulysses (Ulikses) (1922)
• Finnegan's Wake (Finneganovo bedenje) (1939)