Tožbo je Janša po podatkih Dela vložil zoper nekdanjo državno tožilko in zdaj odvetnico Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria, ter zoper okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, ki je na prvi stopnji na zaporne kazni obsodila Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča.

V tožbi so se znašli še višji sodnik Milan Štrukelj, takrat predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša.

Masleša je za Delo potrdil, da je tožbo prejel. Po njegovem mnenju je tožba "brez kakršnekoli podlage in naravnost absurdna". Zobec Hrastarjeva je tožbo prav tako prejela in bo odgovor nanjo vložila v zakonskem roku.

Janša je imel ves čas največ pripomb in očitkov na račun Masleše, ki mu je med drugim očital pristranskost. To, da je Masleša, čigar imenovanju za predsednika vrhovnega sodišča je Janša ostro nasprotoval, predsedoval senatu, ki je odločal o zadevi Patria, je Janša med postopkom komentiral kot "škandal brez primere".

Pravnomočno obsodilno sodbo v zadevi Patria je razveljavilo ustavno sodišče predvsem zaradi ne dovolj konkretiziranih znakov kaznivega dejanja sprejemanja oziroma dajanja obljube nagrade. Janši so ustavni sodniki tudi pritrdili, da bi se moral Masleša izločiti iz odločanja, ker je na dnevih slovenskega sodstva kritično govoril o napadih na slovenske sodnike - tudi v primeru Patrie. Zadeva je pred zaključkom ponovljenega sojenja zastarala.