JE ČLOVEŠKA RIBICA BOLNA? Problematiko spremljajo tri vladne inštitucije

Slovenija

Pristojni spremljajo problematiko pojavljanja glivične bolezni, ki bi lahko predstavljala grožnjo človeški ribici, je v odgovoru poslancu Danijelu Krivcu (SDS) zagotovila vlada. Ob ukrepih na mednarodni ravni je v Sloveniji med drugim v teku raziskava, ki bo tudi podlaga za predloge učinkovitih ukrepov v primerih ugotovljene okužbe, so navedli.

Kot so zapisali, je trenutno agresivna oblika bolezni, ki jo povzročajo glive Batrachochytrium salamandrivorans (Bsal), zaznana v omejenem območju med Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo. Zaradi hitrega in nepredvidljivega širjenja s sporami pa obstaja možnost vpliva na repate dvoživke v Sloveniji, ob močeradih in pupkih tudi na človeško ribico.

Vlada je poslancu pojasnila, da je ukrepe na mednarodni ravni sprejel stalni odbor Bernske konvencije, v Sloveniji pa problematiko spremljajo ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Od maja poteka znanstvena raziskava Porajajoči mikrobni patogeni človeške ribice, endemne troglobiontske dvoživke, ki zagotavlja znanstveno podlago za spremljanje prisotnosti organizmov v podzemnih vodah, ki ogrožajo človeško ribico, kakor tudi predloge za učinkovite ukrepe v primerih ugotovljene okužbe. Projekt izvajajo Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za biologijo in ZRC SAZU, financira pa javna agencija za raziskovalno dejavnost.

Poteka pa tudi manjši projekt Invazivke nikoli ne počivajo: Ozaveščanje in preprečevanje negativnega vpliva invazivnih vrst na evropsko ogrožene vrste. Projekt, ki ga financira okoljsko ministrstvo, predvideva testiranje domorodnih vrst dvoživk na prisotnost hitridiomikoze. Prednostno bodo pregledane ogrožene populacije dvoživk in tiste, ki živijo v ujetništvu, navaja vlada.

Vlada je tudi odgovorila na pobudo slovenskih jamarjev, da bi država del koncesije, ki jo dobi od Postojnske jame, namenila ohranitvi človeške ribice. Pojasnjuje, da večji del koncesijske dajatve (97,5 odstotka) pripada občinama Postojna in Pivka, ki sredstva uporabljata za gradnjo čistilnih naprav in druge komunalne infrastrukture, s čimer prispevata k zmanjševanju onesnaženja reke Pivke in posredno Postojnske jame. Sredstva za varstvo ogroženih in zavarovanih živalskih vrst, tudi človeške ribice, se zagotavljajo iz proračunskih postavk za ohranjanje biotske raznovrstnosti, dodaja vlada.

Deli novico:

tudi |  13 .10. 2017 ob  12: 29
Tudi starejši imajo problematiko, kar se tiče dooolgih čakalnih vrst v zdravstvu, nizkih pokojnin, ki segajo pod prag revščine, itd itd
...KOLIKO VLADNIH INŠTITUCIJ PA SPREMLJA TO PROBLEMATIKO?
Kopernik |  13 .10. 2017 ob  10: 48
Ko bi le naše "vladne organizacije" tako skrbele zaslovensko človeško ribico - tisto na dveh nogah!