Predlog zakona o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov namerava po navedbah ministrstva za delo ohraniti pozitivne značilnosti študentskega dela, kot so stik mladih s trgom dela, nabiranje delovnih izkušenj in možnost dodatnega zaslužka. Glavni namen pa je izboljšati pravno, socialno in ekonomsko varnost mladih in preprečiti zlorabe, ki jih dopušča in omogoča sedanji sistem.

Študentsko delo se bo po novem štelo v pokojninsko dobo in bo tudi uradno priznano kot delovne izkušnje. Z omejitvami študentskega dela pa želijo na ministrstvu za delo preprečili, da bi to delo še naprej predstavljalo nelojalno konkurenco rednemu zaposlovanju mladih.

Tako bodo po predlogu skupaj prispevki dijaka oz. študenta znašali 15,5 odstotka, prispevki in ostali stroški delodajalca pa 20,65 odstotka. Sredstva iz dajatev bodo namenjena za štipendije (1,25 odstotka), študentske domove (dva odstotka), delovanje Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) (štiri odstotke) in za delovanje centralne evidence (0,25 odstotka).

Študentsko delo bo tudi v prihodnje potekalo preko posrednikov, študentskih servisov, na podlagi napotnice, pretežno v elektronski obliki in brez dodatnih administrativnih bremen. Po vzoru minimalne plače bo minimalna urna postavka 4,5 evra bruto (3,8 evra neto) in obveznost posrednika, da zagotovi plačilo.

Omejitve študentov na delodajalca

Začasno in občasno delo dijakov in študentov bodo lahko opravljali mladi s statusom dijaka ali študenta, starejši od 15 let. Pri delodajalcih pa se uvajajo omejitve študentskega dela na podlagi števila povprečno zaposlenih v preteklem letu. Z nižjim številom zaposlenih so te omejitve višje, pri delodajalcih z višjim številom zaposlenih pa nižje. Teh omejitev naj ne bi bilo za delodajalce, ki zaposlujejo do pet ljudi.

Ravno pri omejitvah študentskega dela pri delodajalcih imajo tako študenti, sindikati kot delodajalci največ pripomb. Opozarjajo, da bo treba bolj jasno tudi določiti začasnost in občasnost dela, da bi preprečili, da bi glavno dejavnost delodajalcev opravljali izključno študenti, kot se to dogaja v gostinstvu, kjer je študentsko delo tudi najbolj zlorabljeno.

Delodajalci opozarjajo tudi na nejasnost pri omejitvah, saj ni jasno, ali tisti, ki imajo manj kot šest zaposlenih, lahko zaposlijo študente ali ne.

Študente moti centralna evidenca študentskega dela

V ŠOS imajo pripombe - kot kažejo okrogle mize, ki jih po različnih mestih po državi organizirajo - tudi na uvedbo centralne evidence študentskega dela. Ta sistem, ki predvideva večji nadzor in večje tudi prepovedne sankcije, je po mnenju ŠOS nemogoče izvesti, ampak ga je treba poenostaviti in od tega sistema ločiti sistem beleženja uradnih izkušenj študentskega dela.

Na ministrstvu za delo bodo v tednu po javni razpravi, kot so za STA sporočili, pripravili pregled prejetih komentarjev in pripomb. Predlog zakona bo nato šel v medresorsko usklajevanje, nato na vlado. A še pred dokončno odločitvijo bodo odprta vprašanja obravnavali še na delovni skupini socialnih partnerjev, ki jih zakon najbolj prizadeva.