Če se otrok več kot eno uro po tem, ko se mu je primerilo, da bi lahko vdihnil kaj vode, počuti slabo, gre lahko za sekundarno utopitev, ki je sicer zelo redka, saj se zgodi v 1 do 2 odstotkih. Do sekundarne utopitve pride, ko se otrokove dihalne poti odprejo in spustijo vodo v pljuča, kjer se tekočina nabira, kar povzroči pljučni edem.

Poznamo tudi suho utapljanje, do katerega pride, ko na primer otrok vdihava vodo v manjših količinah med kopanjem, plavanjem ali igranjem v vodi. To draži mišice dihalnih poti, zaradi česar pride do krča, ki oteži dihanje. To se lahko zgodi tudi odraslim, vendar je zaradi majhnosti večja verjetnost pri otrocih. Pri suhi utopitvi voda nikoli ne doseže pljuč.

Čez čas otroku postane slabo, postane bled, ustnice mu pomodrijo, plitvo diha in bruha, boli ga v prsih, gre za znake obeh zgoraj navedenih težav. Ob teh simptomih je treba v bolnišnico, kjer je zdravljenje relativno enostavno - dajo mu kisik in diuretike.

Kot pravi dr. Philippa Kaye, se sekundarna utopitev ne primeri nujno po dogodku v globoki vodi, zadostuje tudi kopanje v kadi ali plitvem bazenčku. Zato velja prvo pravilo, naj otroci med kopanjem nikoli ne bodo brez nadzora.