34 °C
DANES
JUTRI
19 °C
34 °C
17:34
20.08.2018

KAJ POČNETE NA SLUŽBENEM RAČUNALNIKU? Teh 6 dejanj se raje izogibajte

Že ime pove dovolj – službeni računalnik, in prav za ta namen ga je potrebno uporabljati. Včasih je težko postaviti mejo, morda si med odmorom zaželite preveriti zasebni mail ali družabna omrežja, a preverite teh šest stvari, ki bi se jim morali resnično izogibati.

Uredništvo/elle.hr/R.M., foto: money.usnews.com, Shutterstock, careeraddict.com, MarComm News
22.04.2018 ob 15:15

Ne shranjujte osebnih dokumentov na službeni računalnik. Lahko se vam zdi popolnoma nedolžno, da si svoje misli in ideje zapišete v dokument in shranite, vendar tega raje ne počnite. Zapomnite si, da so vsi podatki na računalniku last podjetja, ki bi lahko npr. vašo poslovno idejo razvilo, ne da bi vi imeli kaj od 'avtorskih pravic'.

Ne obiskujte spletnih strani, ki jih ne bi pokazali nadrejenim. To bi moralo biti popolnoma logično, pišejo na spletnem portalu Elle. Dogaja se, da ljudje izgubijo službo zaradi neprimernih vsebin na računalniku. Zato se omejite na strani, ki so vezane na vašo službo.

Izogibajte se zasebnim pogovorom. Tudi ko gre za online pogovore med sodelavci, se omejite izključno na službene zadeve. Ne dopustite, da bi zašli v težave zaradi neprimernega komentarja ali po vaše nedolžne šale na račun sodelavca.

Nikar v spletne trgovine. Službeni čas včasih postane monoton in zgodi se, da se človek odpravi na spletno nakupovanje. A plačani ste za svoje delo, zato lahko to delodajalec vidi kot hudo kršitev delovnih nalog.

Ne uporabljajte zasebnega maila. Sploh ni pomembno, zakaj bi na službenem računalniku uporabili zasebni mail. Zavedajte se, da lahko nanj nehote prenesete tudi kak virus.

Ne uporabljajte službenega računalnika za iskanje nove službe. To je še ena od stvari, ki bi morale biti samoumevne kot tudi pogovori o nezadovoljstvu na sedanjem delovnem mestu.

Komentiraj

Vaš vzdevek:
Vaš komentar:
Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Uredništvo si pridržuje pravico do izbrisa komentarjev, ki žalijo, javno spodbujajo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, so prekomerno obsceni, oglašujejo, na kakršenkoli način kršijo zakonodajo Republike Slovenije ali huje kršijo splošne pogoje uporabe spletnega portala.
oddaj komentar
NEMIRI | 22.4.2018 ob 20:03
1
- +
Osebno nimam nič ne proti njemu ne proti pionirjem. Politika, ki jo pelje, nima vizije za razvoj Izole. Jaz želim bit del rešitve skupaj z mladimi, ki nimajo nikakršne prihodnosti (razen če niso pionirji). Ne želim bit del problema. :)
ni čisto tako @zoran13 | 22.4.2018 ob 17:10
2
- +
ta sodba evropskega sodišča na prvi stopnji je potem padla...

https://govori.se/zanimivosti/escp-je-odlocilo-nadzor-elektronske-poste-zaposlenega-je-krsitev-njegovih-pravic/
zoran13 | 22.4.2018 ob 15:56
1
- +
DELODAJALČEV NADZOR SPLETNE KOMUNIKACIJE ZAPOSLENIH

Sodišče v Strasbourgu: Delodajalci lahko nadzirajo spletno komunikacijo zaposlenih

Zaposleni v Evropi bodo morali v prihodnje dvakrat razmisliti, preden bodo po spletu med službenim časom pošiljali zasebna sporočila. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je namreč v torek razsodilo, da podjetja lahko nadzorujejo spletno komuniciranje svojih zaposlenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sodišče je tako odločilo v primeru romunskega inženirja, ki je bil odpuščen leta 2007, potem ko so v njegovem podjetju ugotovili, da je v službi uporabljal Yahoo Messenger tudi za spletni klepet z bratom in zaročenko. Podjetje je sicer zaposlenim prepovedalo uporabo spletnih klepetalnic v zasebne namene.

Sodišče je zavrnilo argument inženirja, da je podjetje kršilo njegovo pravico do zaupnosti komunikacije. Kot so poudarili, "ni nerazumno, da delodajalec želi, da zaposleni med službenim časom opravljajo svoje službene naloge". Ob tem so dodali, da je podjetje podatke o pogovorih zaseglo v prepričanju, da gre za službeno komunikacijo.

Sodišče v Strasbourgu je tudi stopilo v bran romunskim sodiščem, ki so dovolila, da se prepis inženirjevih pogovorov po spletu uporabi kot dokazno gradivo proti njemu.

Kot so odločitev utemeljili na evropskem sodišču, gre za dokaz, da je službeni računalnik med službenim časom uporabljal v zasebne namene. Romunska sodišča pa so s prikrivanjem identitete oseb, s katerimi je komuniciral inženir, ujela "pravično ravnotežje" med spoštovanjem zasebnosti in interesi delodajalca, so še odločili v Strasbourgu.
http://www.vecer.com/clanek/201601136176503
http://www.24ur.com/novice/svet/evropsko-sodisce-za-clovekove-pravice-podjetja-lahko-nadzorujejo-zasebno-spletno-komunikacijo-zaposlenih.html
http://www.primorske.si/2016/01/13/Sodisce-v-Strasbourgu-Delodajalci-lahko-nadzirajo-
http://www.delo.si/gospodarstvo/kariera/delodjalci-lahko-nadzirajo.html
http://www.zurnal24.si/evropsko-sodisce-delodajalec-lahko-preverja-vaso-zasebno-posto-clanek-263266
http://www.rtvslo.si/evropska-unija/delodajalec-ima-pravico-brati-vasa-zasebna-sporocila/383314

V katerih primerih pa delodajalec lahko nadzira pošto zaposlenega

Delodajalec nikakor ni upravičen na splošno nadzirati delavčeve zasebne komunikacije na delovnem mestu ali nadzirati rabe službenega računalnika, e-pošte, ter službenih oziroma lastnih naprav razen v res izjemnih primerih, ko je to posebej utemeljeno, so sporočili iz urada. Delodajalec ima po mnenju informacijske pooblaščenke možnost pogledati izpiske klicev ali vpogleda v službeno e-pošto, le če izkaže, da je tak nadzor potreben ter obenem sorazmeren, zaposlene pa mora o načinu dopustnih izrednih oblik nadzora tudi vnaprej ustrezno obvestiti.
http://www.finance.si/8840316/Informacijska-pooblaščenka-Šef-vam-ne-sme-brati-pošte

ODLOČBA SODIŠČA - CASE OF BĂRBULESCU v. ROMANIA

http://hudoc.echr.coe.int/eng#{"fulltext":["CASE OF BĂRBULESCU v. ROMANIA"],"documentcollectionid2":["GRANDCHAMBER","CHAMBER"],"itemid":["001-159906"]}

VSEMOGOČNI ŠEF

Kdo lahko dovoli šefu, da prebere elektronsko pošto zaposlenega? Šef sam!

Po odločitvi evropskega sodišča, da lahko šef prebere vašo elektronsko pošto objavljamo dodatna pojasnila informacijske pooblaščenke

Evropsko sodišče za človekove pravice je v tej odločitvi razbilo mit o absolutni nedotakljivosti zasebnosti na delovnem mestu. Če klepetate s svojo zaročenko med delovnim časom, vam lahko delodajalec pogovore mirno porine pod nos in vas odpusti. Seveda pa mora biti taka politika podjetja znana vnaprej.

Iz urada informacijske pooblaščenke so poslali sporočilo, da delodajalec ne more brati zasebne pošte zaposlenih. Razen če, pride do izjemnih primerov. In kdo o tem presoja? V bistvu kar delodajalec sam. Na uradu informacijskega pooblaščenca sicer svetujejo, da naj podjetje prej pridobi sodno odredbo - ni pa mu treba, če vnaprej tak nadzor obrazloži v internem aktu in o tem tudi obvesti zaposlene.

Kako in komu delodajalec izkaže, da je takšen nadzor potreben in sorazmeren? Kdo presoja o tem?

"V prvi fazi presoja oziroma opravi to potrebno tehtanje delodajalec sam. Odločitev za uporabo določenega načina nadzora naj obrazloži v ustreznem internem aktu in z njim ustrezno in vnaprej seznani zaposlene. IP se glede ustreznosti posameznega nadzora opredeljuje šele v morebitnem kasnejšem inšpekcijskem postopku, tipično začetem na podlagi prejete prijave," odgovarjajo v uradu informacijske pooblaščenke.

Kaj štejejo kot res izjemni primeri, ko je utemeljeno, da delodajalec nadzira rabo opreme družbe?

"V praksi je informacijski pooblaščenec že dal pozitivno mnenje k uporabi antivirusnih programov za preverjanje računalnikov in e-pošte, uporabi GPS sledilnih naprav v službenih vozilih, kadar gre za prevoz večje vrednosti ali varnostno tvegan prevoz, uporabi orodij za preprečevanje odtekanja podatkov oziroma preprečevanje vdorov za ključne zaposlene v reguliranih sektorjih (npr. bančništvo, borzno posredništvo, razvojni oddelki podjetij), ali k rabi orodij za upravljanje mobilnih naprav.

Vsa navedena mnenja so dosegljiva na naši spletni strani. Glede samega vpogleda v prometne podatke elektronske pošte (ali in kdaj, od koga, komu je bila poslana pošta), vpogleda v e-pošto (zavoljo poslovnih potreb, notranjih preiskav), oziroma preusmerjanje e-pošte še na druge naslove, pa smo bolj zadržani in ga priporočamo šele po pridobljeni sodni odredbi.

IP vztraja na stališču, da zaposleni s prihodom v službo ne sme izgubiti vsega in vsakršnega pričakovanja zasebnosti, in da naj torej delodajalec nadzor nad njim odreja po dejanskih in utemeljenih potrebah, ne pa zgolj iz naslova, da je delodajalec," odgovarjajo v uradu informacijske pooblaščenke.
http://www.finance.si/8840370/Kdo-lahko-dovoli-šefu-da-prebere-elektronsko-pošto-zaposlenega-Šef-sam
jQuery162017939459112195233_1524403652669 | 22.4.2018 ob 15:30
7
- +
Kaj druzga pa naj počne 10.000 zaposlenih prek 'zvez bratov in sester', v javni upravi.
Nemiri | 22.4.2018 ob 15:20
7
- +
MI NA SOUPU....delamo vse zgoraj omenjene reči....
1
Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

O piškotkih

Spletno mesto uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki. Več o možnih nastavitvah piškotkov

Sejni piškotki

To so piškotki, ki so potrebni za delovanje spletnega mesta.
'ngnSession' - glavni piškotek, ki vzdržuje sejo in se izbriše s potekom seje. Seja privzeto poteče po 2 urah
'OAID' - piškotek potreben za namene oglaševanja, ne shranjujemo nikakoršnih podatkov. Potreben je za preprečevanje podvojenih klikov ter dvojnega prikazovanja. Poteče po 1letu.
'ngnCookies' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede piškotkov
'ngnFacebook' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Facebook piškotkov
'ngnTwitter' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Twitter piškotkov
'ngnGoogle' - piškotek, ki si za 364 dni zapomne vaše nastavitve glede Google piškotkov


Več o piškotkih


 Dovoljeno

Facebook piškotki

Piškotki za Facebook vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Všeč mi je' in možnost komentiranja izdelkov in novic. Piškotek za to storitev nastavi facebook.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Twitter piškotki

Piškotki za Twitter vtičnike, ki med drugim vključujejo gumb 'Tweet' in možnost prikazovanja povezanih tweetov. Piškotek za to storitev nastavi twitter.com v primeru, da ste to stran že kdaj prej obiskali in poteče v 2 letih.


 Dovoljeno

Google piškotki

Vtičniki za Google+ platformo, ki vključuje +1 gumb. Piškotek za to storitev poteče po 6 mesecih.


 Dovoljeno