KAKO V TURIZMU TRŽITI KULTURO? Časi niso rožnati, a zgodbe imamo

Slovenija

Nosilna tema promocije slovenskega turizma v letih 2018 in 2019 je kultura, ki jo na Slovenski turistični organizaciji (STO) primerjajo s petim letnim časom. Slovenija mora namreč postati destinacija za 365 dni, kultura pa je tista, ki pritegne skozi vse leto. A tako na strani turizma kot kulture bo potrebno poglobiti znanje, so opozorili.

Kulturni turizem po oceni Evropske komisije predstavlja 40 odstotkov vsega turizma, je bilo slišati ob današnji podelitvi nagrad evropskih destinacij odličnosti (Eden) v Mengšu. Govorci so poudarili pomen iskanja sinergij med turizmom in kulturo, za kar pa bo nujno potrebno sodelovanje.

"Časi niso rožnati za obnovo kulturnih objektov, naši pogovori morajo biti bolj namenjeni prizadevanjem za oblikovanje skupnih produktov," je izpostavila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar. Kot je spomnila, želi biti Slovenija destinacija za petzvedična doživetja. "Peta zvezdica pa smo ljudje in zgodbe, ki jih obiskovalci v Sloveniji lahko spoznajo in doživijo," je dejala.

"Verjamem, da bomo s sinergijami dobili nove ideje in iskali nove cilje, predvsem pa dobili tudi ustrezna sredstva, da bo naša kulturna dediščina še bolj dostopna turistom, še bolj privlačna za obiske domačih in tujih gostov," pa je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik.

Ob tem je spomnila, da kulturna dediščina niso le stavbe, ampak sem sodita med drugim tudi kulinarika in nesnovna dediščina. Slovenija bo sicer decembra dobila že peti vpis na Unescov seznam svetovne dediščine - na seznam nesnovne dediščine bodo namreč vpisani kurenti.

Govorci so izpostavili tudi pomen znanja. "Da lahko govorimo o kulturnem turizmu, ga delimo s svojimi gosti, je treba imeti kar nekaj znanja. Tu je izziv na obeh straneh, da se spoznamo z vsebino dela tako na strani turizma kot na strani kulturnih ustanov," je poudarila Štravs Podlogarjeva. "V sodelovanju in partnerstvu je pot do uspeha," je dodala.

Da je v Sloveniji premalo interdisciplinarnosti, je poudaril tudi vodja komisije za izbiro evropskih destinacij odličnosti Janez Bogataj. "Želim si, da bi kultura v najširšem pomenu besede v turizmu postala ena od permanentnih rdečih niti. S kulturo lahko tudi blažimo negativne učinke t. i. masovnega turizma in z njeno pomočjo postopoma pridobivamo tako strukturo turistov, ki si je želimo - tistih turistov, ki jih je manj, a potrošijo več," je dodal.

Kot je poudarila direktorica STO Maja Pak, želi Slovenija do leta 2020 postati prepoznavna kot dežela, polna privlačnih kulturnih znamenitosti in dogodkov skozi vse leto. Slovenija svojo kulturno ponudbo deli na štiri glavne skupine: ikonične znamenitosti, kot sta Bled in Piran, Unescovo dediščino in mednarodno prepoznavne znamenitosti, Plečnikovo Ljubljano in Slovenijo ter tiste znamenitosti, ki izvirajo iz Slovenije ali pa so pri nas najstarejše na svetu - na primer najstarejše glasbilo na svetu (neandertalčeva piščal iz nahajališča Divje babe) ter najstarejša vinska trta na svetu (Stara trta v Mariboru).

Kot je poudarila Pakova, je kultura odlična tema za nadaljnji razvoj slovenskega turizma, ki se mora krepiti predvsem zunaj glavne poletne sezone. "Kultura je na voljo 365 dni v letu in obenem vabi izven glavnih turističnih destinacij," je spomnila.

Na STO sicer ugotavljajo, da so kulturne znamenitosti v Sloveniji turistično premalo valorizirane, niso vključene v proces ustvarjanja novih in inovativnih turističnih doživetij, primanjkuje pa infrastrukture za vrhunske izkušnje, kot so moderni centri in inovativna ponudba muzejev. Cilji pa so med drugim prestrukturiranje, modernizacija, nastanitve, povezane s kulturno dediščino znotraj zaščitenih kulturnih spomenikov, trajnostno vključevanje kulturne dediščine ter spodbujanje inovativnosti.

Danes so tudi slovesno podelili nagrade Eden, katerih dobitnike so sicer razkrili že konec avgusta, na evropski ravni pa jih bodo podelili 22. marca. Nova evropska destinacija odličnosti je Koper, kar je podžupan mestne občine Koper Peter Bolčič označil za plod "drzne odločitve župana Borisa Popoviča izpred kakih 15 let, da zaspano, sivo pristaniško mesto Koper spremeni v turistično destinacijo". "Podlago smo imeli v izjemni kulturni dediščini, vseeno pa so bila potrebna številna investicijska vlaganja in predvsem spodbuda vsem deležnikom, da nam sledijo," je pojasnil.

Poleg Kopra so finalistke letošnjega izbora še destinacije Radol'ca, Ptuj, Kras in Slovenske Konjice.

Deli novico:

batman |  16 .11. 2017 ob  04: 04
Najbolj zlorabljena beseda: kultura!
Preden kdorkoli proglasi nekaj za kulturno, mora prav sam najprej razčistiti kaj to sploh je. Potem pa je ta isti človek dolžan najprej sam biti kulturen, kar seveda ne pomeni samo to, da se mora obnašati spoštljivo do vseh, ampak res vseh, temveč to pomeni, da je pripravljen sprejeti tudi tiste reči, ki njemu osebno niso všeč.

Da smo še daleč od kulturnega mesta, kulturne destinacije ali kar hočete, govori kar mesto samo. Ena sama podaljšana ulica s trgovinami in en muzej, pač še ne naredi mesto kulturno. Tudi zglancani tlakovci ali beton še ne pomenijo kuturo. In ko smo že pri glancanju, tudi smetarji z velikimi sesalci niso prav nič kulturnega, kvečjemu metanje denarja skozi okno.

Velike, prekrasne palače, ki so v Kopru nekaj posebnega in resnično tvorijo kulturno dediščino razpadajo oziroma so turistom nedostopne. Turistični vodiči pa, ki v vseh možnih jezikih razlagajo turistom o našem kraju, govoričijo vse možne teorije in izmišljotine o njem!
Ko človek pride v rodno mesto, ko ga tam nekaj časa ni bilo, ugotovi, da je mesto sterilno, brez življenja, polno prestrašenih in slabovoljnih ljudi, ki samo jamrajo in ne naredijo nič, da bi bilo karkoli bolje....
Piran |  15 .11. 2017 ob  21: 38
Pirano