Časnik ugotavlja, da je Erjavcu mogoče očitati marsikaj, a je nedvomno najbolj zvit slovenski politik, ki je na politični sceni prestal veliko več kot mnogi premierji in politiki. Nikoli ne improvizira, je inteligenten in iznajdljiv, dodaja. "Spremljal je proti izhodu vse, ki so ga podcenjevali. Morda se zdi agresiven, sicer pa ga nihče ni uspel prekašati," ocenjuje tednik.

V predstavitvi Erjavčeve življenjske in politične poti izpostavlja, da se je kot šef diplomacije srečal s štirimi hrvaškimi zunanjimi ministri, najbolj korekten odnos pa sta imela z bivšim hrvaškim ministrom Mirom Kovačem. Izpostavlja tudi Erjavčeve grožnje, da Slovenija ne bo podprla vstopa Hrvaške v območje schnegna, ter ga na naslovnici tednika predstavlja kot "ministra za izsiljevanje".

"Vre v Piranskem zalivu in okoli njega"

Erjavca opisuje v času ko "vre v Piranskem zalivu in okoli njega". Poudarja, da na Hrvaškem ni tako dramatičnega vzdušja kot v Sloveniji, kjer se nameravajo v parlamentu posvetovati o vlogi vojske v primeru incidentov.

"Hrvaška stran se zaveda, da bi se vsak incident, posebej pa neposreden spopad, končal porazno za Slovenijo, ker bi naletel na energične kritike EU in zveze Nato, da si dve prijateljski državi želita nekaj pridobiti s silo. Hrvaška zagotovo ne bo ničesar zaostrovala, še najmanj pa uporabljala silo," piše Globus.

V ločenem prispevku ocenjuje, da "bistvo slovenskega političnega mita" predstavlja spor o meji kot posledici nepripravljenosti Hrvaške na spoštovanje mednarodnega prava, na katerem temelji EU. Obenem znova razlaga, da je obnašanje Slovenije med arbitražnim postopkom "dokazani primer nespoštovanja mednarodnega prava in mednarodnega pravosodja".

"Glede na to, da Slovenija nima ne vojaške ne politične ne ekonomske moči, da bi uvedla sankcije, ki bi resno ogrozile Hrvaško in na katere Hrvaška ne bi mogla učinkovito odgovoriti, zahteva, da to v njenem imenu stori EU," meni politična analitičarka Globusa.

Tednik je tudi vnovič obudil predlog o skupni upravi v Piranskem zalivu, ki ga je predstavil hrvaški akademik in dolgoletni pogajalec s Slovenijo Davorin Rudolf. Kot pojasnjuje, zaliva ne bi delili, teritorialno ne bi pripadal nobeni državi, ne bi pa bil niti eksteritorialen. Med drugim bi državi skupaj nadzirali zaliv in imeli skupen režim ribolova.

Za Rudolfa kondominij ni ne prohrvaški niti protislovenski. Premierja Hrvaške in Slovenija lahko v petih minutah ob kavi dosežeta načelen dogovor o kondominiju in celoviti razmejitvi med državama, sklene.