Finančna uprava RS (Furs) bo v drugi polovici septembra izvedla poostren nadzor pri delodajalcih, ki za svoje zaposlene ne oddajajo obračunov prispevkov za socialno varnost ali t.i. obrazcev REK in s tem za njih ne plačujejo prispevkov. Nepredlagateljem grozi finančna globa ali celo zaporna kazen do treh let, so sporočili iz Fursa.
KDO PLAČUJE PRISPEVKE ZA SOCIALNO VARNOST: Kršiteljem grozi tudi zaporna kazen
Slovenija
Mobilne enote Fursa bodo na terenu preverjale, ali delodajalci, ki obrazcev REK niso oddali, tudi dejansko niso izplačali plač. Če bodi ugotovili, da so zaposleni prejeli plače ali druga izplačila, ki dejansko predstavljajo plačo, prispevki pa niso bili obračunani in plačani, bodo zoper delodajalce uvedli ustrezne postopke.
Če pa bodo inšpektorji ugotovili, da plače dejansko niso bile izplačane in obveznost predložitev teh obrazcev ni nastala, bodo informacije o tem posredovali Inšpektoratu RS za delo, ki je pristojen za ukrepanje zoper delodajalce, ki s tem, ko ne izplačajo plače svojim zaposlenim, kršijo zakon o delovnih razmerjih.
Predvidene globe za neoddajo obrazcev REK ob izplačilu dohodka so od 800 do 30.000 evrov za delodajalca in od 600 do 4000 evrov za odgovorno osebo. Neplačevanje prispevkov za socialno varnost se lahko obravnava kot kaznivo dejanje, za katerega je za odgovorno osebo delodajalca zagrožena zaporna kazen do treh let.
Furs poziva vse zaposlene, naj aktivno spremljajo, ali delodajalci uresničujejo njihove pravice iz naslova zaposlitve. Ugotovljene nepravilnosti naj prijavijo Fursu čim prej, saj pravočasno obveščanje poveča možnost za hitro in učinkovito ukrepanje ter za dejansko poplačilo vseh obveznih prispevkov.
Zaposleni lahko to, ali imajo obračunane in plačane prispevke, preverijo prek sistema eDavki. Podrobne informacije o dopolnjeni pokojninski dobi in pokojninski osnovi pa lahko dobijo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so spomnili.
Kot so še navedli, so njihovi nadzori v zadnjih letih pripomogli k večjemu številu oddanih obrazcev REK. V zadnjem letu je bilo nepredlagateljev 15 odstotkov manj kot leto prej. Furs pa je je od začetka leta 2015 do sredine letošnjega leta v 2086 nadzorih v zvezi z obračunavanjem prispevkov za zaposlene ugotovil za več kot 40 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti.
Ob informativnem izračunu bodoče pokojnine, ki sem ga dobil od ZPIZa sem novembra 2016 ugotovil, da mi manjkajo pri obračunu 4 meseci v letu 1996. Ob tem sem moral in osebnega arhiva fotokopirati plačilne liste iz tistega obdobja in jih januarja 2017 poslal ponovno na ZPIZ. V mesecu juliju sem se oglasil pri njih in so mi govorili, da kot izgleda delodajalec ni plačeval prispevkov, zato bi očitno moral dokazovati, ali jih je plačal ali jih pač ni plačal. To, da mora nič krivi zaposleni dokazovati, zakaj in kako njegov delodajalec pač ni oddal seznama REK na ustrezno mesto, to je nonsenz, ki je možen samo v naši družbi. Koliko zaposlenih pa sploh hrani arhiv svojih izplačanih plač, če je zakonski rok hrambe dokumentov 10 let, saj tudi banka ne more pomagati, ker tudi tam po 10 letih, ni več podatkov. Tako se nič krivi zaposleni znajde v labirintu birokracije iz katere pač ni vrnitve. Tako so se na ZPIZu čudno gledali, kako se nismo prej pozanimali, saj so podatki za 21 let nazaj in s takšnim obračunom sploh nismo bili seznanjeni. Glede na to, da se pripravlja dopolnitev zakonodaje v začetku leta 2018, predlagam, da se vsi, ki opazite bilo katere malverzacije s tem v zvezi, takoj odreagirate in ukrepate. Že zato, da ne bo prepozno in da ne bi imeli potem težave pri dokazovanju ali so bili prispevki že plačani ali pač ne, to je namreč delo prav teh služb, ki trdijo, da je breme dokazovanja na delavčevih plečih. Delodajalcev, ki so vršili malverzacije, pa tako ali tako ni sedaj ni več, saj so že v nevem katerem stečajnem postopku. Ride Si Sapis.
Kolko je tistih ki dela po 10-12ur na dan ce hocejo dobit placo npr.1300€ z 260urami dela na mesec
V to imajo vstete potne stroske in marendo...
Rajsi zacnite to kontrolirat.