Strmčnik je zbrane najprej spomnil, da polovica Luke leži na območju Občine Ankaran, kjer je predviden nadaljnji razvoj in širitev pristanišča po DPN-ju. Kot je nadaljeval, pa se v Ankaranu ob pripravi lastnega občinskega prostorskega načrta (OPN) zavzemajo za drugačno prostorsko umestitev in za sodobnejši razvoj. "Zasnova načrtov za Luko, kot jih poznamo danes, sega v 50 leta prejšnjega stoletja in je nujno potrebna določene osvežitve, popravkov in tudi izboljšav," je pojasnil zbranim delavcem, ki zahtevajo širitev pristanišča v skladu z DPN-jem v celoti.

"Gre za zastareli in konceptualno napačen prostorski načrt za pristanišče," je nadaljeval Strmčnik, ki so ga prisotni nagradili z bučnim aplavzom. "Nasipavanje morja v Kopru je nepotrebno in sporno … Luka bi že danes lahko imela štiri pomole, vendar vitkejše in odlagalni tovor v svojem zaledju, s tem bi imela bi več priveznih mest in bi bila dosti bolj operativna. Če smo od leta 1957 zamenjali državo, političen in ekonomski sistem, zamenjali tri valute, se sprašujem, kako načrta za koprsko pristanišče nikakor ni možno spremeniti. Po našem mnenju ga je. Možno ga je poboljšati in ga v razvojem prostorskem umeščanju s pristojnosti države, torej DPN, in občine, OPN, bolj poenotiti."

Strmčnik nasprotuje gradnji tretjega pomola ter zahteva opustitev premoga in železove rude

V naslednji točki je izpostavil, da v Ankaranu podpirajo razvoj Luke, a nasprotujejo izgradnji tretjega pomola, ki je načrtovan v DPN-ju, ker je nepotreben in škodljiv. Ob tem nasprotujejo tudi pretovarjanju in neustreznemu skladiščenju ekološko spornih tovorov, zato bo po mnenju ankaranskega župana potrebno postopno opustiti premog in železovo rudo.

Delavci več kot očitno sploh niso poslušali govora župana Ankarana Strmčnika 

Strmčnik je tako jasno izpostavil, da želi spremembo DPN-ja, nasprotuje gradnji tretjega pomola, izrazil je celo željo po bolj zelenih 'tovorih'. Sama sprememba DPN-ja bi po nekaterih ocenah ustavila razvoj Luke za več let, kar naj bi bilo jasno tudi delavcem, saj so na zboru med drugim izglasovali zahtevo, da se obstoječi državni prostorski načrt spoštuje v celoti in celo da se koncesijsko območje Luke Koper v skladu z njim širi. Glede na glasno odobravanje in aplavze, ki jih je bil deležen Strmčnik ob svojem govoru, je zaključek lahko samo, da ga prisotni delavci bodisi niso poslušali, bodisi niso razumeli, ali pa so preprosto sprejete zahteve samo metanje peska v oči javnosti. Spomnimo, njihovih pet zahtev je:

1. Zahtevamo širitev koncesijskega območja Luke Koper d. d. v skladu z državnim prostorskim načrtom (DPN) v celoti.

2. Zahtevamo, da se NS, SDH in država odpovejo delu dobička in v namene reševanja problematike IPS.

3. Zaposleni v Luki Koper bomo terjali polno odgovornost članov Nadzornega sveta družbe v primeru, da nezakonito razreši upravo.

4. Zahtevamo, da je Luka Koper d. d. enakopraven partner v podjetju 2TDK - sorazmerno glede na vložek za izgradnjo 2. tira.

5. Zahtevamo, da se spremeni status navadnih delnic Luke Koper, d. d., nazaj v prednostne delnice.