Februarja so ankaranski občinski svetniki dali zeleno luč podpisu dogovora z ministrstvom za okolje in prostor o varstvu naravnih vrednot državnega pomena v Krajinskem parku Debeli rtič, do katerega je prišlo sredi meseca. Vzporedno pa od prvega marca teče 60-dnevna javna obravnava predloga odloka, po katerem se predvideva širitev obstoječega zavarovanega območja na celoten polotok med zalivoma Valdoltra in Sv. Jernej v mejah občine Ankaran, zaliv Sv. Jerneja ter 250 do 450 metrov širok pas morja med omenjenima zalivoma.

Včerajšnja predstavitev je bila namenjena "najbližjim sosedom" prihodnjega območja zaščite, pri čemer so že imeli dva posveta z ostalimi deležniki, tudi z ribiči, je pojasnil župan Strmčnik. Ta je opozoril, da je Debeli rtič danes zaščiten zgolj v svojem klifnem robu, raven zaščite pa je bistveno prešibka.

Gregor Strmčnik

Kot je spomnil župan, so se v Ankaranu v preteklosti uprli temu, da bi prostorsko načrtovanje diktiral kapital. Namesto tega se Strmčnik zavzema za politiko ravnovesja med potrebami kapitala, ki se v občini odražajo na koprskem pristanišču in vsem, kar njegov razvoj potegne za sabo, ter neokrnjeno naravo, ki jo predstavlja prav zahodni del občine z Debelim rtičem.

Predstavnik občine Iztok Mermolja je navedel, da bodo po izteku javne obravnave na podlagi mnenj in pripomb v maju oz. juniju pripravili dopolnjen predlog odloka, ki ga bo občina nato sprejela predvidoma septembra.

Zavod za varstvo narave je širitev varovanega območja predlagal že leta 2011. Kot je navedel vodja območne enote zavoda Robert Turk, je ožje območje klifa že zaščiteno kot naravni spomenik, z vzpostavitvijo krajinskega parka pa bo dobilo tudi upravljavca. Debeli rtič zaznamujejo sicer številne naravne vrednote, ki jih bodo lažje ohranili prek parka, od klifa in rastišča metličja v zalivu sv. Jerneja do parka mladinskega zdravilišča z več kot 4000 drevesi in grmovnicami. Poleg tega gre po Turkovem prepričanju za eno treh najpomembnejših delov slovenske obale z vidika morskega življa.

Sam odlok po besedah nekdanjega prvega moža krajinskega parka Strunjan Marka Starmana, ki je sodeloval pri pripravi besedila, poleg varstvenih ciljev in iz njih izhajajočih omejitev predvideva tudi spodbujanje sonaravnega kmetijstva in ribištva, trajnostne oblike rekreacije in turizma in valorizacijo nepremične kulturne dediščine. Na podlagi odloka bo poleg tega mogoče uveljaviti tudi vzdrževanje in dopolnjevanje infrastrukture parka, kot so dostopne poti in informativne table.