Kriza je hujša pri nas kot drugod

Slovenija se ni znala odzvati na spremenjene razmere v domačem in tujem okolju, zato je kriza pri nas hujša kot v drugih državah, je v Kopru poudaril direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Ob strukturnih reformah bodo na kratek rok potrebne prilagoditve na odhodkovni strani, saj je dostop do virov financiranja otežen.

Prvi mož Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je na včerjašnjem srečanju Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre najprej tako postregel z ne preveč spodbudnimi napovedmi za letošnje in prihodnje leto, ob tem pa opozoril, da brez korenitejših posegov v samo strukturo slovenskega gospodarstva, torej v ključne sisteme, ki opredeljujejo našo konkurenčnost, ne bo mogoče ponovno dosegati gospodarske rasti.

Tako je med področji, ki jih je treba nasloviti "praktično takoj", izpostavil v prvi vrsti prilagoditve na področju javnih financ. V Sloveniji namreč ne moremo več vzdrževati razkoraka med prihodki in odhodki oziroma, kot je opisal, si moramo končno priznati, da smo živeli in še živimo nad svojimi zmožnostmi. Na drugem mestu je Vasle postavil ukrepe v zvezi z mednarodno konkurenčnostjo slovenskega gospodarstva, zlasti glede spodbujanja večje produktivnosti in večje inovativne dejavnosti. Nazadnje pa so tu še spremembe pokojninskega in zdravstvenega sistema.

"Mislim, da bo potrebno najti novo ravnotežje," je prvi mož Umarja naglasil potrebo, da prilagodimo naše želje na področjih zdravstva, izobraževanja in sociale našim sposobnostim. Možnosti sta pri tem spodbujanje gospodarske rasti ali znižanje odhodkov, pri čemer pa je na kratek rok "seveda možno narediti predvsem slednje".

Otežen dostop do virov financiranja

Težava pri neposrednem investiranju države je namreč v tem, da se Slovenija sooča z zelo oteženim dostopom do virov financiranja. "Vse prakse posameznih držav, ki so preko državnih investicij spodbujale gospodarsko rast, temeljijo na predpostavki, da ima država dostop do virov financiranja oziroma da ima svoje lastne vire financiranja," je pojasnil.

Korak v pravo smer

Načrte vlade glede zmanjšanja proračunskega primanjkljaja in stabilizacije razmer v bančnem sektorju je Vasle ocenil kot "korak v pravo smer". Hkrati pa je poudaril, da je vprašanje, če bodo vsi ukrepi, kot sta na primer predlagani pokojninska reforma in reforma trga dela, dovolj, da bodo prepričali tudi tuje investitorje.

Vasle je glede bančnega sistema poudaril še potrebo po ureditvi vprašanja nedonosnih terjatev in kapitalske podhranjenosti sistema, pri tem pa izpostavil ukrepe glede slabih terjatev in dokapitalizacijo bank. Ureditev teh področij bo po njegovem prepričanju v največji meri prispevala tudi k vzpostavitvi pogojev za zagon gospodarske aktivnosti.

Deli novico: