Na agenciji so v poročilu o padavinah med 15. junijem in 15. septembrom zapisali, da so padavine povzročale nevšečnosti in škodo ter poplave, zaradi njih pa so se sprožili tudi številni zemeljski plazovi.

Po njihovih podatkih je v tem obdobju na severovzhodu in jugozahodu Slovenije padlo več kot 400 milimetrov padavin, na severozahodu in severu države več kot 900 milimetrov, velik del države pa je prejel med 550 in 700 milimetrov padavin.

Višina padavin je najbolj odstopala na jugu in vzhodu države

"Izmerjena višina padavin je bila po vsej Sloveniji nadpovprečna," so zapisali na agenciji in pojasnili, da je višina padavin v omenjenem obdobju od dolgoletnega povprečja med leti 1981 in 2010 najbolj odstopala na jugu in vzhodu države ter v Polhograjskem hribovju. Tam je padlo 1,8-krat in tudi več kot dvakrat toliko padavin kot povprečno. Najmanjše odstopanje so zabeležili na skrajnem severozahodu.

V obdobju od 15. junija do 15. septembra so bila po podatkih agencije tudi obdobja zelo intenzivnih padavin. "Dnevna višina padavin je bila mnogokrat prav visoka, nekajkrat smo izmerili najvišjo dnevno višino padavin za posamezen mesec, na postajah letališče Cerklje in Murska Sobota pa smo izmerili celo novo najvišjo dnevno višino padavin v obdobju delovanja postaj," so zapisali v poročilu.

Tako kot padavin je bilo tudi dni s padavinami v letošnjem poletju povsod po Sloveniji nadpovprečno veliko, so pojasnili na agenciji. V omenjenem obdobju je bilo na Krasu, v Primorju, Posavju in v okolici Lendave od 93 dni najmanj 40 dni s padavinami. V Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter Karavankah je bilo do 63 deževnih dni, drugod po Sloveniji pa od 44 do 56.

"Število padavinskih dni obravnavanega obdobja je dolgoletno povprečje 1981-2010 presegalo vsaj za 1,3-krat pa tudi do dvakrat," so še zapisali na agenciji in dodali, da so največje odstopanje zabeležili na jugu države, še posebej v južnem delu slovenske Istre, najmanjše pa na severozahodu države, delu Koroške in vzhodnem delu Posavskega hribovja.