Twingo je še vedno slovenske gore list in moramo reči, da smo tudi mi ponosni vsakič, ko na test prejmemo primerek avteka iz Revoza. Tudi zato smo mogoče še bolj pozorni na kakršnekoli napake oziroma nedoslednosti, saj hočemo, da je avto, na katerem piše made in Slovenia, popoln. Ampak vsi vemo, da nekaj takega, kot je popoln avtomobil, ne obstaja, je pa res, da twingo v svojem razredu kotira presneto visoko. Glede mer se od predhodnika sicer ni pretirano oddaljeval, se pa je, pohvalno, nekoliko oddaljil oblikovno in dobil značilno oblikovan nos, ki bo postal s časom stalnica pri vseh renaultovih modelih. Nekaj nedokončanega je sicer še ostalo pri podobi zadnjih luči, pri katerih se zdi, da je oblikovalcem zmanjkalo navdiha. Del serijske opreme pri paketu Dynamique pa so tudi kromirani ohišji meglenk, v črno barvo odeti stranski ogledali in lita platišča. S seznama doplačil pa so prišli dodatki v imitaciji karbona in kromirani ohišji ogledal, ki pa avto podražijo za kar 780 evrov. Mi bi se tem kar odrekli.

Znotraj vas pozdravijo veliko bolj kakovostni materiali, na čelu s klavirsko črnino in še vedno nadpovprečna količina prostora in prilagodljivosti v dveh sedežnih vrstah.

Znotraj (veliko) pridobil

Ravno notranjost je pred prenovo velikokrat pomenila kamen spotike, saj so twingu številni zamerili premalo zaresno armaturno ploščo in dejstvo, da volan in prestavna ročica segata v čase nekih preteklih modelov. Tega twingo sicer ni izgubil, je pa res, da je sredinska konzola dobila všečno imitacijo klavirske črnine, nadstrešek nad sredinsko postavljenimi merilniki pa je dobil kričeče rdečo obrobo. Motiv se ponovi tudi na sedežih, kjer se bohoti novo obljazinjenje. Nekoliko preveč v stilu vgrajenih radio sprejemnikov je še vedno audio enota, ima pa tipke za volanom, na njem pa tipke tempomata in omejevalnika hitrosti. Po izgledu sicer ta (volan) še vedno ne blesti, preveč zajeten je predvsem osrednji del, pozicija pa nekoliko preveč pokončna.

Prostora v prvi sedežni vrsti je povsem dovolj, v redkih primerih ga zna zmanjkati v višini ramen, pa še to, če na prednjih sedežih sedita bolj obilni osebi. V drugi vrsti je prostora ponovno presenetljivo veliko, še posebej če je deljiva in pomična sedežna klop povsem odmaknjena od prednjih sedežev. Takrat bodo lahko noge stegnili tudi višjerasli, le pri prostoru za glaveb zna biti tem še nekoliko tesno. Prtljažnik pa zaradi pomične klopi glede na vaše želje in potrebe enostavno povečujete, številke pa z osnovnih 230 zrasejo na presenetljivih 959 litrov. Je pa prtljažnik po obliki dokaj globok in vanj večjih kosov, razen pri podrtih sedežih, ne boste spravili.

Motor dovolj za povprečnega uporabnika

Motor poznamo že iz prejšnje generacije twinga, gre pa za 1,2-litrskega bencinarja, ki proizvede nič kaj dih jemajočih 55 kilovatov in 107 Nm navora. Ta motor je namenjem povprečnemu uporabniku, ki večino časa preživi v mestu, za oba pa je povsem spodoben sopotnik. Če pa z njim večkrat zavijete izven mesta in na avtocesto, potem je bolje poseči po turbo različici, ki je veliko bolj poskočna, glede ekonomičnosti pa ni pretirano potratnejša. No, ravno ekonomičnost pa je ena od največjih odlik te motorne opcije. Na testu smo se s porabo vseskozi zadrževali okoli šestih litrov, šlo pa je tudi s pol litra manj. Testno povprečje zaradi občasnega skoka na AC se je tako ustavilo malo čez mejo šestih litrov, ampak glede na vse je to hvalevreden dosežek.

Je pa res, da avto ne ponuja takšne zvočne zasnjenosti, kot večji hišni modeli, priganjanje v vrtljaje pa je prav tako bolj slišno, a nikoli moteče. Motor se tako rad vrsti, a včasih tudi nujno potrebuje, saj je za zadostno mero moči treba večkrat iti tudi nad mejo pet tisoč vrtljajev. Prestavna ročica svojo vlogo med vožnjo dovolj dobro opravlja, šesta prestava glede na moč niti ne bi bila smiselna, je pa menjalnik pokazal dobro mero neposlušnosti, ko smo želeli parkirati vzvratno. Pri tem namreč večkrat ni na našo željo zmogel najti primerne prestave, posledično pa moraš z avtom zapeljati malenkost naprej in poskusiti znova. Lega na cesti pa je še ena zadeva, ki deluje po principu toplo-hladno. Glede na majhne mere smo pričakovali tisti značilen gokart občutek, a ima twingo za to previsoko težišče, kar se pozna pri hitro voženih ovinkih, ko avto hitro zdrsne prek nosu. Takrat bi prišel še kako prav ESC, a kaj ko je ta le na seznamu doplačil in ga dobite za 360 evrov. Vse lepo in prav, ampak zaradi končne cene smo pričakovali, da ga testni twingo ima. Pa smo se ušteli.

S ceno več kot na pragu višjega razreda

Če pogledamo še malo k ostali serijski opremi, je te pri paketu Dynamique že dokaj veliko, saj dobite ročno klimo, audio napravo s stikali na volanu in AUX-USB priključki, tempomat in omejevalnik hitrosti, merilnik vrtljajev, 15″ lita platišča, deljivo in pomično zadnjo klop ter vso prej omenjeno oblikovno zabelo. S seznama doplačil sta za tako prišla panoramsko strešno okno (790 evrov) in avtomatska klimatska naprava (340 evrov), slednje bi mi kar vzeli, prvo pa pustili na seznamu doplačil in raje vzeli omenjeni manjkajoči ESC. Končno ceno so nekoliko zvišali še posebna kovinska barva in karbonski dodatki na zunanjosti, pod črto pa uvoznik zanj zahteva  skoraj 12 tisočakov, kar za takšen avtomobil ni več malo. Prej nasprotno. No, če bi prej omenjene dodatke pustili na seznamu doplačil, potem se cena spusti za dobrega tisočaka, kar pa je že veliko bolj primerna cena.

S takšno ceno pa ima twingo zelo veliko, če ne celo preveč, dobre konkurence segment višje in veliko uporabnikov se bo raje odločilo za večji avtomobil, ki poleg tega ponuja tudi petvratno možnost, katere pa twingo ne zmore. Tako bo twingo na naših cestah še vedno veljal za manjšega eksota, pa čeprav gre za zelo všečnega in zgledno prostornega in prilagodljivega malčka. S ceno pod deset tisočaki pa bi tudi (prodajne) številke poskočile. V to smo prepričani.