V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) so v torek pozvali Luko Koper, da se opredeli do navedb predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Glavine na skupščini delničarjev konec junija, ki naj bi izhajale iz študije o poslovanju koprskega pristanišča. Kot so navedli v VZMD, je Glavina pri tem izpostavila, da ima Luka Koper najnižje cene storitev v regiji, da operativni kazalci kažejo na preveliko količino opreme ali njihovo premajhno izkoriščenost, vprašljiva pa naj bi bila tudi sposobnost realizacije investicij.

V Luki Koper so v odgovoru, ki so ga objavili tudi na straneh Ljubljanske borze, pojasnili, da se študija svetovalne agencije McKinsey ne posveča obravnavanju in ugotovitvam poslovanja zgolj za leto 2016, ampak za daljše časovno obdobje. Iz ugotovitev študije sicer ni razvidno, da bi v letu 2016 prišlo do kakršnihkoli negativnih odstopanj, zato ugotovitve objektivno ne morejo biti podlaga za odločanje o razrešnici uprave.

Študija med drugim potrjuje, da so ključni kazalniki poslovanja družbe in pristanišča nadpovprečni v primerjavi s pristaniškimi subjekti, ki jih avtorji študije uporabljajo za primerjavo, ter se v zadnjih letih bistveno izboljšujejo. Študija poleg tega ugotavlja, da so med drugim konkurenčna prednost pristanišča nadpovprečno kakovostne in učinkovite pristaniške storitve, ter pozitivno ocenjuje model upravljanja pristanišča. Poleg tega pa kaže, da je t. i. outsourcing izvajanja pristaniških storitev stalna praksa v večini pristanišč, so navedli v Kopru.

Po drugi strani pa v Luki opozarjajo, da so nekateri viri podatkov in informacij v študiji nezanesljivi, izračuni in ugotovitve pa pogosto napačni, nekonsistentni, pavšalni in pri posameznih primerih celo amaterski. Prav tako pristaniški subjekti, ki so jih avtorji uporabili v študiji, niso primerljivi, hkrati pa skozi celotno analizo niso uporabljeni vedno isti subjekti in enaki časovni intervali oziroma obdobja. V Luki Koper izpostavljajo še kontradiktornost predpostavk in ugotovitev med samimi poglavji študije ter neuravnoteženost obravnave celovitega poslovanja glede na dejavnost družbe.

"Iz navedenega sledi, da študija napačno interpretira določena odstopanja, kar kaže na neupoštevanje pogojev delovanja družbe in panoge. Kritike iz študije zato niso merodajne in jih nikakor ne bi smeli povzemati v javnosti za ocenjevanje poslovanja družbe," so prepričani v Luki.

Ob tem so zavrnili več konkretnih navedb iz študije. Tako ne drži, da ima Luka Koper najnižje b v regiji. Študija namreč ni analizirala dogovorjenih cen pretovora kontejnerjev, ki jih imajo pristanišča z ladjarji, zato so zaključki strokovno neutemeljeni. Poleg tega študija temelji zgolj na podatkih za kontejnerski segment, zato so ugotovitve študije zavajajoče.

Prav tako ne drži, da Luka razpolaga s preveliko količino opreme ali da je izkoriščenost premajhna. Izračuni študije se nanašajo zgolj na kontejnerski segment, pri čemer ni jasno, katero terminalsko opremo primerjajo, opozarjajo v Luki, "zato izhodiščni podatki niso ustrezni, sami izračuni in ugotovitve pa ne upoštevajo značilnosti delovanja terminala ter uporabe mehanizacije tudi za druge storitve in procese izven kontejnerskega terminala". Kot primer navajajo, da študija "amatersko ugotavlja, da je uporaba obalnih dvigal neoptimalna, in to podkrepi na osnovi ene same fotografije, na podlagi katere je napačno ugotovljeno, da je v uporabi le eno dvigalo, čeprav sta dejansko aktivni dve".

Nazadnje v Kopru kot neutemeljene zavračajo dvome v njihovo sposobnost realizacije investicij. "Izkušnje iz leta 2016 kažejo, da je družba sposobna učinkovito izvajati naložbe, saj je družba realizirala preko 80 odstotkov vrednosti naložb glede na letni načrt," so med drugim zapisali.

Kot so dodali, so predstavniki SDH na skupščini poudarili tudi, da je razlog za razmeroma dobre rezultate družbe in rast pretovora konjunktura, kar pa po mnenju Luke ne drži, saj sosednja pristanišča niso povečevala rezultatov in prometa z enako dinamiko.