Lukšič je dejal, da ga sumijo zlorabe položaja, zaslišanje pa je bilo namenjeno razjasnitvi vseh okoliščin priprave razpisa in dilemam v zvezi s tem. Kot je poudaril, je kriminalistom pojasnil tudi takratno politično klimo in očitke, da naj bi bil razpis rezultat vrste bratskih dogovorov, ki so se tudi udejanjili.

Po njegovih besedah je takšna klima tudi pripeljala do interpelacije zoper njega kot šolskega ministra, s katero so poslanci SDS skušali dokazati, da je bil razpis prirejen. Spomnil je, da so na ministrstvu zaradi interpelacije in političnih pritiskov izpeljali podrobne preglede, po njih pa je Evropska komisija nakazala sredstva.

Kot je dejal, je kriminaliste opozoril na tožbo, ki jo je v zvezi z razpisom vložila koprska občina, sodišča na vseh ravneh pa so jo ocenila kot neutemeljeno. Po njegovih besedah je težko napovedati, ali bo zaslišanju sledila kazenska ovadba. "Klima v tej državi je takšna, da je vsaka uporaba oblasti že tudi zloraba. Velik je tudi pritisk javnosti, tako da ni nič izključeno," je dodal.

Za Lukšiča je bilo zaslišanje korektno

Lukšič je zaslišanje ocenil kot korektno. Po njegovih besedah je imel možnost odgovoriti na vsa vprašanja v zvezi z njegovo vlogo pri razpisu. Lukšiča sta sicer v petek na ljubljanski fakulteti za družbene vede obiskala kriminalista NPU in mu izročila vabilo na današnje zaslišanje.

Razpis za sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko infrastrukturo je torej šolsko ministrstvo objavilo julija 2010, mesec dni pred odprtjem Stožic. Od okvirne višine razpisanih sredstev (9,4 milijona evrov) naj bi okoli 8,1 milijona evrov prispevala EU.

Razpisni pogoji so med drugim določali, da vrednost investicije ne sme presegati 45 milijonov evrov, zaradi česar so se pojavila mnenja, da projekt Stožice ni ustrezal pogojem. Zaradi očitkov, da je razpis prilagojen ljubljanski mestni občini, so v DZ obravnavali interpelacijo zoper Lukšiča.

Na občini so si sprva od EU obetali 8,1 milijona evrov, a je ministrstvo zaradi nepravilnosti v razpisni vlogi občine podalo nižjo zahtevo za povračilo sredstev. Od v razpisu predvidenih skupno okoli 9,4 milijona evrov je ministrstvo občini dejansko plačalo le 7,5 milijona evrov, od česar je 6,4 milijona evrov zagotovila EU.