Marjan Poljšak: "Socializem, podjetništvo in narodnjaštvo ..."

Intervju

Občina Ajdovščina danes praznuje občinski praznik, potem ko je bila v Ajdovščini leta 1945 prav na današnji dan ustanovljena prva slovenska vlada. Na praznik ajdovske občine smo se o lokalni skupnosti, ki jo od krize naprej pretresajo propadi velikih podjetij in krčenje števila zaposlenih v številnih drugih, ki še delujejo, pogovarjali z ajdovskim županom Marjanom Poljšakom.

Poljšak je za naš portal brez dlake na jeziku spregovoril o tujih grupacijah in njihovih sodelavcih, kolaborantih, ki so po njegovem mnenju krivi za propad ajdovskih in slovenskih podjetij. V štirinajstletni karieri županovanja nam je Poljšak zaupal, da ga je daleč najbolj prizadel propad Primorja, največjo politično zmago pa je doživel leta 2010, ko je na lokalnih volitvah premagal Goljata, ki so ga podpirale vse večje parlamentarne stranke.

Za konec se župan ni mogel izogniti aktualnemu vprašanju, ali se bo za županski stolček vnovič potegoval tudi letos. Vprašali pa smo ga tudi, ali se bo kljub svojim oseminšestdesetim letom še kdaj spustil na državni politični parket.

Danes ajdovska občina praznuje svoj praznik. Kaj voščite občanom ob njihovem prazniku?

Občanom želim upanja in prijateljstva, predvsem zaradi trenutne gospodarske krize, ki vlada v Sloveniji. V tej situaciji želim Ajdovcem čim bolj pozitivne medsebojne odnose, ker zgolj ti pomagajo k napredku. Napredek pa težko dosežeš, če ti država tega ne dopusti, torej si moraš pomagati sam. Kako si pa sam pomagaš? S poštenim odnosom do samega sebe in do svoje družine, skupnosti in bližnje okolice.

Štirinajst  let ste že župan ajdovske občine. Doživeli ste številne vrhunce in padce. Zaradi katerih padcev ste v preteklih letih najslabše spali in kateri vrhuncev se najraje spominjate?

Ob padcu Primorja sem najslabše spal. Tisto noč sem bil na urgenci. Imel sem bolečine v trebuhu, ki jih do tedaj še nisem imel. Takrat se mi je resnično zrušil svet – padec Primorja, ki je bil pojem. Zakaj so pa prišli marketi v Ajdovščino? Zato ker je bila močno kupna moč, delavci Primorja so imeli dobre plače.

Poleg padca Primorja  me je močno prizadela tudi kriza, ko sem videl, da pravzaprav ne morem izpolniti svojega načrta, da bi Ajdovščina postala zelo pomembno tehnološko središče. Sicer vseeno postaja, v manjši meri, ampak postaja. Zakaj bi sicer v Ajdovščino prišel Cobik?

Najbolj pozitivna stvar v času vašega županovanja?

Pozitivno vidimo napredek Univerze v Novi Gorici oziroma njenega oddelka v Ajdovščini. Univerza je pred kratkim  nakupila opremo, ki je še enkrat toliko vredna kot cela stavba, v kateri so nastanjeni.

Druga stvar pa je moja volilna zmaga leta 2010, ko sem se boril proti izredni premoči. Ko premagaš izredno premoč – na drugi strani so bile praktično vse vodilne stranke v Sloveniji, plus tega je bilo razmerje denarja 1 proti 8  v njihovo korist – je bil to zame največji dogodek. Zmaga na lokalnih volitvah 2010, ko je ljudstvo zmagalo nad strankarstvom.

Omenili ste propad Primorja. Kaj je po vaše šlo narobe pri Primorju?

Prva stvar, ki je šla narobe, je bila, da se ne ve točno, katere igre se igrajo v Sloveniji. Po moji analizi se trenutno dogaja spopad s kolaboracijo. Ne gre za kolaboracijo iz drugo svetovne vojne, ampak današnjo kolaboracijo. Današnji kolaboranti so tisti, ki sodelujejo s kapitalom in kapitalističnimi silami, mrežami ali obveščevalnimi službami tujih sil. Ena grupacija je angleško-judovsko-ameriška, druga pa je avstrijsko-nemška, ki pa je tudi pod vplivom Američanov. Italije zraven niti ne štejem, ker je ta v taki krizi, da ne predstavlja grožnje Sloveniji. Je pa očitno, da v Avstriji obstaja mreža, ki poizkuša prodreti v Slovenijo na ekonomski način s svojimi podjetji. Ko govorimo o sesuvanju slovenskega gospodarstva, to prihaja z vseh strani. Če omenjene mreže odkupijo večino naših podjetji in predvsem bank, nas z zadolževanjem rušijo. Se je morala naša politika res zadolževati? Saj ni bilo potrebe! Vse je sabotaža in nobena stvar ni naključna.

Sabotaža se v Sloveniji dogaja od Milana Kučana naprej. Milan Kučan, Janez Drnovšek, Janez Janša, Lojze Peterle, Tone Rop, vsi ti in še marsikdo drugi so del kolaboracije. Na koncu vidim Alenko Bratušek  v Londonu. Kam je šla? V največji imperialistični finančni center sveta. Torej vemo, kakšna je bitka. Prepričan sem, da je Dušan Črnigoj  hodil po nasvete v Ljubljano. Sej vemo, da so pri Primorju plačevali zunanje svetovalce, ki so jim svetovali. Kako? Tako da so Primorje sesuli. Mislili so, da jim pomagajo, pa so jih sesuvali. Ne trdim, da je čisto tako, ampak predpostavljam, da je.

Dušan je naredil napako v bitki. Enostavno. Mu je zameriti? Lahko ja, lahko pa ne. Konec koncev je bila nanj verjetno vršena prevelika sila. Iztisnili so male delničarje. To je bila ogromna napaka, ne vem, po čigavem nasvetu je to Dušan naredil, on na delavce gotovo ni bil ljubosumen, morda se je bal malverzacije. Tu je bila glavna napaka, ker tam je šel tudi denar. Ne vem, ali je šlo 10 ali 30 milijonov za izplačilo delnic zaposlenim, 30 milijonov pa je ravno tista vsota, ki je manjkala na koncu.

Stvar je zaključil Janez Janša, točno tako kot je povedal Jankovič – če bi on zmagal na volitvah, naj bo takšen kakršen je, on bi obdržal Mercator in Primorje, pa še kaj drugega. Na kakšne načine? Četudi na sporne, saj ni važno, samo da je domovina ohranjena. Za domovino ni nič spornega. Pravna država, ki so nam jo vsilili, je pravna država za interesa svetovnega imperializma in kapitala in za naše kolaborante. Primorje je v slovenskem gradbeništvu najboljše podjetje, ne največje, a najboljše, ki bi moralo obstati, zrušil ga je tuj, avstrijski kapital.

Primorja vam ni uspelo rešiti, sedaj poizkušate pomagati Mlinotestu. Kako se stvari premikajo tam?

Ne vemo, kaj se v Gorenjski banki trenutno dogaja in se zato stvari tam še niso sprovedle. Ajdovščina je pripravljena rešiti kogarkoli. Fructala takrat ni bilo mogoče rešiti, saj je bil predrag. Za prodajo Fructala je sicer krivo zadolževaje Šrota, zaradi katerega se je moral na koncu zadolžiti tudi Fructal.

Z novim lastnikom Fructala ste ob prevzemu podpisali dogovor, da do novih odpuščanj ne bo prišlo. Odpuščanj je bilo v zadnjem času kar nekaj …

V dogovoru smo zapisali, da bomo skupaj sodelovali in odpuščanja skupaj preprečevali mi in oni. A kadar mi njih opozorimo, da so podpisali dogovor, potem oni nam rečejo, da zraven piše tudi, da bomo mi pomagali. Potem pa nas vprašajo, kaj bomo mi naredili In kaj naj mi naredimo?

Zadnja odpuščana so bila okrog novega leta …

Fructal smo izgubili leta 2000, ko je odšel pod Laško. V Ajdovščini je zelo žalostno, da je premalo hrabrih ljudi, ki so pripravljeni prevzeti direktorstvo in iti v boj. Boja namreč ne odloči en bojevnik, ne zmore vsega en župan. Jaz bi šel v Fructal za začasnega direktorja. Pripravljeni smo bili zasesti Fructal in bi ga. Prav tu pri meni so bili takrat sindikalisti in Cvetana Rijavec. Rekel sem ji, naj prevzame Fructal, a je rekla, da bo prevzem nezakonit. Rekel sem ji, naj tvega in reče, da sem jaz rekel. Ona pa tega ni hotela, bila je izdajalka, povezana s Kučanovim klanom, ki je delal holding slovenskih pijač in piva. Rijavčeva je bila s tem povezana. Na drugi strani pa je bil tu tudi Janša. Če bi me moji prijatelji, ko sem bil v koaliciji s SDS, malce bolj podprli, bi šli v napad.

Fructal smo izgubili zaradi dveh politik, Primorje zaradi ene – SDS.

Zelo ostri ste v svojih komentarjih, brez dlake na jeziku izgovarjate imena, po vašem mnenju, izdajalcev. Se ne bojite morebitnih težav?

Bal sem se, da bodo udarili po meni, ko sem napisal knjigo Razkrinkajmo prevare. Takrat sicer še nisem udaril po Janši – upal sem in verjel, da bo desnica kaj naredila. Ob izdaji knjige sem vse svoje nepremičnine prepisal na otroke, ker sem se bal procesov. Zdaj pa se ne bojim več ničesar. Še vedno sicer poizkušajo proti meni od časa do časa.

Trenutno torej vidite prihodnost v Jankoviču, kljub temu da ga je v začetku podprl Kučan …

Hvala bogu je Kučan proti njemu in sem vesel, da Jankovič ni v njihovi »klapi«, torej v angleško-judovsko-ameriški navezi. Jaz pravim, da so tri politične grupacije v Sloveniji. Prva je angleško-ameriško-judovska naveza, ki je tudi želela vplivati na partizane, saj jih je oblekla in obula. Druga grupacija je avstrijsko-nemška grupacija (lahko se da še Vatikan zraven, čeprav zdaj z revolucionarnim papežem ne igra nobene pomembnejše vloge), ki je šibkejša. Ta je Janševa mreža, ampak tudi za to mrežo stojijo Američani. Glavni imperialisti sveta, Američani, skušajo s svojim vplivom prodreti povsod – kaj delajo slovenski tajkuni? Financirali so vse stranke, povsod so vložili denar. Tretja grupacija pa je slovensko-slovanska. Slovenska-slovanska grupacija je bila glavna v partiji, dokler se je niso lotili uničevati drugi. Ta grupacija je združevala tudi katoliške socialiste, tako da ne moremo govoriti o političnih barvah in mislim, da tej grupaciji pripada tudi Zoran Janković.

Nekateri vaša razmišljanja o omenjenih grupacijah pripisujejo paranoji, kako jim odgovarjate?

Zakaj paranoji? Naj pregledajo vse podatke in videlo bodo, da rezultat sesuvanja Slovenije ni slučajen, ampak načrtovan. Vse stvari so načrtovane. Hitlerja je podprla angleška obveščevalna in ameriški kapital. Zakaj? Ker so tako brihtni, da vedo, če norca postavijo na čelo neke države, bo to pomenilo škodo za tisti narod in dobiček zanje. Zahodne sile so nastavile tudi Miloševiča, da je pomagal sesuti Jugoslavijo. Kdo je postavil Jelinčiča? Zahodni interesi, da je sesul možnost nastanka slovenske narodne politike.

Meni gre za to, da je narodna politika, katerekoli barve, za interese slovenskega naroda, to pa pomeni, na svoji zemlji svoj gospod. Moramo biti večinski lastniki najpomembnejših podjetji in bank. Da mi rečejo, da je to partizansko, ni samo partizansko. To je nacionalni interes in je vseeno, kakšen je. Deljenje na leve in desne je slabo. To ni zmagovalna formula.

Če se vrneva v Občino Ajdovščina. Univerza v Novi Gorici bo gradil kampus v Vipavi. Vam je kaj žal, da kampusa ne bo v Ajdovščini?

Moram biti realist in zmeraj sem bil takega mnenja, da smo Univerzi v Novi Gorici želeli vse najboljše. Mi smo se potrudili za eno stavbo in če bomo imeli možnost, se bomo potrudili še za kaj več, zato da bi se lahko univerza širila tudi v Ajdovščini. Univerza mora sicer najti strateškega partnerja, drugače ne bo šlo. V Ajdovščini smo jim celo tri območja določili kot možna območja za kampus.

V zadnjem letu vam je veliko energije pobral projekt RCERO. Noter, ven pa nato spet noter, kako vas župani iz regije gledajo sedaj, ker ste se jim verjetno nekoliko zamerili?

Zameril sem se morda kakšnemu. Oni so ugotovili, da sem imel prav, ampak še molčijo. Videli so, da imam prav in so presenečeni. Vidijo, da je bolje, da mene poslušajo kot pa da ne …

V Novi Gorici se že išče krivce za padec RCERA. Se bojite, da bodo tudi na vaša vrata potrkali in iskali kakšno odgovornost?

Lahko bodo potrkali. Lahko jim damo vse papirje, ni problema. Ampak treba je pamet vzeti v roke. Pameti ni bilo prej, naj bo vsaj zdaj. V Novi Gorici je treba sanirati odlagališče, zmanjšati odlaganje na minimum, torej je treba pričeti ločeno zbirati do maksimuma in preostanek zažgati. Zakaj ne bi delali na tem, vprašam jaz. Mi na ločenem zbiranju že delamo, pa bomo delali še bolj. Dobili bomo način, kje bomo sežigali gorljive odpadke in kam bomo vozili preostanek.

Poleg sprenevedanja okrog RCERA vam opozicijski svetniki očitajo tudi slabo koriščenje evropskih sredstev. Kako jim odgovarjate?

Svoje odgovore v zvezi s tem sem že podal v Ajdovskih novicah. Sicer nam lahko kdo očita, zakaj nimamo kakšnega grada in zakaj bi tisti grad obnavljali, ampak bolje, da ga nimamo, saj so gradovi simbolika fevdalizma.  Če uporabiš grad za nekaj pametnega, je v redu. Ampak v gradovih so bili fevdalci, ki si niso želeli mazati roki rok z zemljo. To niso vrednote za občudovanje. Ne vidim potrebe, da fevdalizem poveličujemo, naj ga drugi, pa tudi če dobijo norveški denar. Sicer so v Vipavi pametni, v grad so dali univerzo.

Opozicija vam očita tudi deljenje t. i. bombončkov pred volitvami, motita jih predvsem dom za tretje življenjsko obdobje v Ajdovščini in dom krajanov v Plačah …

Z domom za tretje življenjsko obdobje se bodo pohvalili tudi opozicijski svetniki. Opozicija in koalicija sta v resnici tako prepleteni, da potem, ko pride volilna kampanja, si opozicijski svetniki pripenjajo tudi sebi zasluge. Ne moraš biti istočasno za in proti, ampak jaz vem, da se bodo pohvalili tudi opozicijski svetniki in opozicijske stranke, da imajo zasluge za dom za tretje življenjsko obdobje. Te stvari so relativne.

Kakšno duhovno sporočilo hočem sporočiti? Mi smo za skupnost. Vladajoča politika je skupnostna. Socializem, podjetništvo, narodnjaštvo – to so besede, ki jih vedno znova povem in to drži, ampak tisto, kar pozabim dodati, je skupnost. Če gradimo domove krajanov, ustvarjamo možnosti, da se ljudje združujejo za bolj prijazne medčloveške odnose. Če si v taki krizi in če jih dobiš »po glavi«, te lahko le to obvaruje. Potrebno je ustvarjati pogoje, da se ljudje združujejo. Tudi kultura in šport imata vpliv na gospodarstvo. Športniku šport vliva upanje in s svojim upanjem bo lahko vplival na svojega bližnjega. To je pozitivno in to je vse povezano med sabo.

Je sicer deljenje na opozicijo in koalicijo na mikropolitičnem prostoru po vašem mnenju res potrebno?

Poglejte Novo Gorico. Zakaj je Nova Gorica manj učinkovita? Ker nima koalicije. Še ko jo je imela, jo je imela strankarsko. Mi imamo antistrankarsko koalicijo. Če ti nimaš koalicije, potem so najbolj uspešni tisti iz občinskega sveta, ki znajo najbolje manipulirati. Najboljši govorniki, ki znajo sprevračati besede, ki uporabljajo trike, tisti bodo najbolj uspešni. Kaj je bolje? Da so bolj uspešni tisti, ki so nerodni, ali tisti, ki so spretni pri lumparijah? Torej ti v koalicijo zbereš manj spretne in manj lumpe – manj demagoške. Saj ni to strankarstvo, stranka gor,stranka dol, z vsemi strankami sem že bil v koaliciji. To je odvisno od svetnikov, lokalna koalicija se formira glede na lastnosti ljudi, s katerimi lažje jaz delujem, in mislim, da je to pravi model.

V Novi Gorici  pa je anarhija. Če župan misli, da bo imel za norce svetnike in bo enkrat eno stvar spravil z enimi drugič z drugimi svetniki, je vprašanje, ali ti to lahko vedno uspe. Kaj se je zgodilo pri RCERU, a ni tam odgovorna prav novogoriška politika? A prevzemajo zdaj odgovornost? Kaj pa dela ajdovska politika? Mi prevzemamo odgovornost.

Za Ajdovščino je značilna enotnost med politiko in občinsko upravo. Nam ne bodo ukazovali arhitekti, na katere se bom potem jaz izgovarjal. Arhitekt naredi osnutek in mi rečemo, ne bo tako, ker mislimo, da je bolj pametno drugače. Mi uporabljamo pamet in odgovornost, v tem smo boljši in tako je bolj pametno delati.

Z državno politiko se boste še kaj ukvarjali?

V državni politiki sem poizkušal že z vsem. Mislil sem, da lahko uspe kar samo od sebe, ampak vedno mora biti neka mreža. Poizkušal semnarediti mrežo znotraj vstaje, ampak mi ni uspelo. Znotraj vstaje smo tisti, ki smo pošteni in nimamo nobenih namenov, in ugotovili smo, da je znotraj vstaje tudi ogromno mrež tujih obveščevalnih služb in domačih lopovskih lobijev.

Demonstracij sicer že dolgo ni bilo ...

Na zadnje demonstracije, te študentske,  nisem šel, ker nisem imel časa, pa tudi ne bi šel, ker točno ne vem kaj je in kaj ni. Če bi bile pa demonstracije proti prodaji Mercatorja in bi imel čas, bi šel. Nimaš vedno časa in demonstracije je treba tudi dobro organizirati. Če si predstavljate, da smo znotraj vseslovenske ljudske vstaje dobili povezave s CIO, to pomeni, da so povezani z angleško-judovsko-ameriško mrežo.

Se vam zdi, da se ljudje premalo spravimo na ulice?

Brez skrbi. Ljudje ne gredo na ulico. Moraš biti hraber, da greš na demonstracije, saj tvegaš, da jih boš dobil. Recimo Ajdovci smo bolj varni. Ne držimo se za roke, ampak smo skupaj na teritoriju, če bi se komu kaj zgodilo, smo hitro skupaj, V Ajdovščini smo verjetno najboljša vstajniška skupina v Sloveniji.

Koliko vas je?

Trideset nas je sigurno, če bi se potrudili, bi nas pa bilo tudi 60.

Za konec: boste letos ponovno kandidirali za župana?

Rad bi videl, da bi bil razmik med državnozborskimi in lokalnimi volitvami vsaj en mesec in pol.  Če mi ne uspe priti v parlament, bom presodil, ali bom kandidiral za župana ali ne. Glede na to da sem že v devetinšestdesetem letu, delati več ne potrebujem, mogoče pa je iz stališča lokalne politike pametno, da kandidiram.

Vas torej lahko pričakujemo na predčasnih parlamentarnih volitvah?

Upam, da bodo predčasne volitve še julija, da bodo ločene od lokalnih, ker če bodo septembra, kdaj bodo lokalne? Do sedaj sem še zmeraj nastopil na državnozborskih volitvah, letos bom pa še bolj …

Deli novico: