Matej Arčon: "Zgolj kritika in nezadovoljstvo te družbe ne peljeta naprej"

Intervju

Novogoriški župan, Matej Arčon, po starosti sodeč spada v skupino mlajših politikov, kljub relativno mladim letom pa vseeno velja za izkušenega političnega mačka. Svojo politično kariero je pričel kot predsednik Kluba goriških študentov, nadaljeval je kot občinski svetnik. Da zastopa interese severnoprimorske regije, je bil leta 2007 izvoljen v Državni svet, leta 2009 postal podžupan, kulminacijo svojo politične kariere pa je dosegel pri svojih 38 letih, ko je bil izvoljen za župana Mestne občine Nova Gorica. Z županom, ki v politiki stavi na medstrankarsko sodelovanje, na igro z odprtimi kartami ter poenotenost pri skupnih projektih, smo spregovorili o mestu vrtnic, o sodelovanju s svojo starejšo sestro Gorico, aktualnih temah, ki se dotikajo tako občine kot regije, ter o stanju politike na državni ravni. Arčon nam je tudi zaupal, da bo na bližajočih lokalnih volitvah ponovno kandidiral za mesto župana, povprašali smo ga, v okviru katere stranke bo kandidiral tokrat.

Od rojstva živite v Novi Gorici, kaj vam pomeni to mesto?

Nova Gorica je mlado mesto, je mesto vrtnic, je najlepše mesto v Sloveniji. To dokazuje tudi nagrada, ki smo jo dobili od Turistične zveze Slovenije. Med srednjimi mesti smo dosegli prvo mesto kot najlepše urejeno, gostoljubno mesto.

Nova Gorica velja za mesto mladih. Kaj po vašem mnenju še posebej dela Novo Gorico mesto mladih?

Delajo jo ljudje in seveda tudi okolje, v katerem živimo.

Kako kot župan skrbite za mlade v svoji občini?

Za mlade skrbimo na več področjih. Predvsem je ena od prioritet v tem mandatu urejanje infrastrukture za predšolsko in šolsko vzgojo. Mladim dajemo možnost tudi preko tehnološkega parka, ki ustvarja nekakšno začetno delovno okolje. Skratka, na več nivojih skrbimo za mladino.

Pa vendar je znan problem bega mladih na drugo stran meje, na kar ste opozarjali, še preden ste postali župan. Kako dobro vam uspeva jeziti uhajanje mladih v italijansko Gorico?

To prehajanje je težko ustaviti. Po drugi strani pa to dejansko tudi povezuje dve mesti. Mi sicer skušamo preko stanovanjskega sklada mladim družinam zagotavljati določene bonitete oziroma subvencionirane obrestne mere za nakup stanovanj. Drugi način pa je oddaja neprofitnih stanovanj. Teh je seveda vedno premalo, ampak vsako leto skušamo mladim zagotoviti nekaj novih stanovanj, torej zagotoviti streho nad glavo tistim socialno najšibkejšim.

Kako dobro sicer sodelujeta Gorici?

Gorici sodelujeta zelo dobro. Imamo skupno institucijo – Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje, ki nas povezuje. To je motor oziroma generator skupnih projektov. Pomembno je, da oba župana dobro sodelujeva, kar daje zgled tudi ostalim. Sicer pa tudi na drugih nivojih, na področju družbenih dejavnosti, klubi in društva že vrsto let zelo dobro sodelujejo.

Na volitvah ste nastopili s sloganom "Nov zagon". Kako po treh letih ocenjujete izpolnitev svoje glavne predvolilne parole? Ima Nova Gorica nov, svež zagon?

Lahko rečem, da ga začenjamo čutiti. Prioriteta je bila reorganizacija občinske uprave, uvedba projektne pisarne, kjer smo vse projekte znotraj občinske uprave organizirali na eno mesto. Dejansko se zagon začenja izvajati, tudi na področju šolstva ali varovanja okolja, kjer začenjamo z dvema večjima projektoma – centralno čistilno napravo ter Regijskim centrom za ravnanje z odpadki. Tretji segment je urejanje mesta, kjer smo pridobili 1,1 milijona evropskih sredstev za ureditev srca našega mesta. Investicije se začenjajo, v naslednjih treh letih načrtujemo v našem okolju preko 100 milijonov investicij, kar je vzpodbuda tudi za gospodarstvo.

Če postanemo še malce aktualni. Pretekli teden je v medijih odmevala novica o obisku britanskega svetovalca, ki je prišel naredit študijo glede izgradnje skupnega kulturnega centra. Za študijo bo šlo 18 000 evrov, občani pa se bojijo, da bo tudi ta študija pristala v predalu …

Če želimo slediti viziji razvoja mesta, se moramo zavedati, da je kulturno področje zelo pomembno, tudi glede na institucije in razvoj samega mesta skozi zgodovino. Novi Gorici radi rečemo branik slovenske kulture na zahodni meji, zato je eden od razvojnih načrtov tudi področje kulture in razvoj kulturnega centra. Ta kulturni center se ne bo razvil v naslednjem letu ali dveh, ampak v naslednjih desetih letih. Če hočeš dejansko načrtovati nov kulturni center, moraš najprej pogledati, kakšne vsebine imaš in dejansko kako te vsebine v neki prostor umestiti. Prostorsko smo ta kulturni center umestili na najbolj eminentno lokacijo, to je nasproti Perle.

Študijo bo sicer izdelal Britanec, David Staples ...

Dobili smo vrhunskega strokovnjaka, ki ima reference v svetovnem merilu. Dejansko sam ocenjujem, da je ta vložek vreden svojega denarja, ker prihaja v naše okolje človek, ki ima pregled nad kulturo in snovanjem kulturnih centrov. S pomočjo takega svetovalca lahko načrtuješ objekt, ki ima dodano vrednost. Začeti pa moraš seveda z nič. Mi smo začeli. Če pa bi primerjali sredstva, ki smo jih namenili zanj, s sredstvi, ki jih dajemo recimo za projektiranje kolesarskih stez, so ta sredstva na isti ravni. S to razliko, da gre tu dejansko za neki presežek. Ne gre za to, da bo človek projektiral ali snoval arhitekturo, dal bo pomembno vsebino, ki je dejansko ključnega pomena. Tudi sicer je že pri samem pregledu kulturnih objektov, na primer teatra Verdi v Gorici, ugotovil, da je prostor popolnoma neakustičen. Takega strokovnjaka lahko samo pohvalimo in lahko smo zelo veseli, da smo ga pritegnili v svoje okolje.

Nova Gorica je sicer tudi center regije. Najbrž najbolj vroča tema, ki se v tem trenutku tiče celotne regije, pa je usoda Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO), ki zaradi odločitve v Ajdovščini še vedno visi na nitki. Kaj se bo zgodilo, če Ajdovci dokončno prekinejo nadaljnje sofinanciranje projekta?

Sam pravim tako, če se trinajst občin ni sposobnih poenotiti okrog enega projekta, ki je pomemben tudi z vidika okoljske problematike, potem nismo vredni, da sploh imamo regijo. Če ta potrditev o tem skupnem projektu ne bo uspela, bomo verjetno primorani Občino Ajdovščina, glede na podpisano pogodbo, za sredstva terjati po sodni poti. Kar pa je bolj pomembno in ključno, je to, da se s krajani v naslednjih dveh, treh tednih dogovorimo, dobimo neki konsenz, pokažemo, da je RCERO pomembna in potrebna investicija. Nato moramo pridobiti gradbeno dovoljenje in začeti gradnjo.

Ajdovskega župana Marjana Poljšaka moti predvsem predimenzioniranost projekta. Kako komentirate njegove očitke?

Gospod Marjan Poljšak je imel v zadnjih štirih letih že štiri različne projekte. Od bioplinarne do sežigalnice in dejansko iz leta v leto spreminja projekte in te "ad hoc" rešitve niso dobre. Že iz izkušenj, ki jih imajo v Tolminu, kjer so zaprli obstoječe odlagališče, je usmeritev države zelo jasna. Predvsem pa gre za to, da dobimo preko dvajset milijonov evrov evropskih sredstev in dejansko se vložek trinajstih lokalnih skupnosti v desetih letih z amortizacijo in najemnino poveča. Se pravi, če ti v ta projekt vložiš milijon lastnih sredstev, jih dobiš v roku deset let štiri milijone nazaj, hkrati pa delaš tako, kot dejansko veleva zakonodaja in standardi na področju smeti. To se mi zdi zelo pomembno. Prepričan sem, da če bi prihodnje leto ne bilo volitev, tega problema ne bi bilo. Mislim, da se gospod Poljšak usmerja v lokalne volitve. To je tek na kratke proge, taka politika se dolgoročno ne obnese.

Danes je (intervju je bil opravljen 29. oktobra) obletnica vseslovenskih protestov. Tudi danes so napovedani protesti, eden tudi v Novi Gorici. Se strinjate s protestniki, da so razmere tako slabe, da je ponovno treba stopiti na ulice?

Sam bi od vstajnikov pričakoval, da začnejo ali pa začnemo razmišljati, kaj bi lahko naredili, da bi nam bilo vsem bolje. Kaj jaz lahko naredim, da nam bo bolje. Zgolj kritika in nezadovoljstvo te družbe ne peljeta naprej.

Kako sicer komentirate aktualno politično dogajanje?

Predvsem mislim, da bi se morali okrog ključnih projektov, ki jih je treba speljati za izhod iz krize, poenotiti in ne iskati političnih točk na posameznih področjih. Mislim, da razmišljanje o soliranju in iskanju političnih točk ni dobro. Treba se je poenotiti na treh, štirih točkah in tu dejansko vztrajati – tako levi kot desni, ne glede na to, kdo ima oblast.

V vašem 3-letnem mandatu županovanja je to sicer že tretja vlada. S katero od zadnjih treh ste najbolje sodelovali?

Nisem niti razmišljal, koliko vlad se je zamenjalo v mojem mandatu, in niti ne razmišljam, katera je boljša, razmišljam samo, kako peljati to občino. Treba je sicer povedati, da se vlada včasih premalo zaveda pomena lokalnih skupnosti, ki smo na neki način tudi generator gospodarskega razvoja v posamezni regiji. Če bi vsaka vlada razmišljala, kakšni so tisti ključni projekti za razvoj, recimo gospodarstva v posamezni regiji, bi enakomerno razporedila sredstva na nivoju celotne države in bi nam bilo verjetno veliko bolje.

Torej manjka koordinacija?

Vsak se tepe za svoj košček pogače. Tudi poizkus ukinjanja občin mislim, da ni dober. Dejstvo je, da jih je preveč. Če vprašamo ljudi, bodo odgovorili, da je na splošno občin preveč. Če bi pa šli izvajat referendum na posamezno občino, pa nobeden ne bi ukinil lastne občine. Manjka tisti povezovalni element, ki sem ga že prej omenil. To so pokrajine, ki bi dejansko združevale interese določenih območji in bi dejansko bile bolj pomemben sogovornik z državo. Tu pa se pojavi problem – država svojih pristojnosti noče prenesti na stopnjo nižje, drugi problem pa je, da se dejansko ne znamo poenotiti, kaj bi te pokrajine vsebinsko počele. Pogovarjamo se zgolj, koliko bi jih bilo in katere občine bi bile v določeni pokrajini, kar je spet slabo. Če ponovno vzamemo primer odlagališča RCERO; če ga 13 občin ni sposobnih zgraditi, se zavedati pomena za okolje in istočasno izgubiti oziroma vrniti 25 milijonov evrov nazaj v EU, si te regije ne zaslužimo. Mislim, da je problem te države, da smo preveč vrtičkarski, da vsak skrbi za svoj vrtiček.

Sicer ste tudi sami že delovali v državni politiki. Načrtujete, da se boste še kaj podali v politiko na državni ravni?

Jaz imam preveč rad svoje mesto in svojo občino, zato ne razmišljam o državni politiki.

Torej boste ponovno kandidirali na lokalnih volitvah?

Da

Na prejšnjih volitvah ste kandidirali kot kandidat stranke LDS. Vemo, kako je sedaj s to stranko, na političnem zemljevidu trenutno ne pomeni veliko. Pod čigavim okriljem se boste za glasove Novogoričanov borili tokrat?

V tem trenutku vam na to vprašanje ne morem odgovoriti. Ali bom ustanovil svojo listo ali iskal podporo več list in strank kot skupen kandidat. Mislim, da je za to odločitev še čas. Bolj razmišljam o tem, da te projekte, ki smo si jih začrtali v tem mandatu, tudi uspešno izpeljemo in gremo z novimi projekti v nov mandat. Sicer pa mislim, da na lokalnem nivoju ni pomembna podpora list ali strank, ampak da na lokalnih volitvah ljudje volijo osebo z imenom in priimkom. To so dokazale tudi zadnje volitve. Stranka LDS je dobila tri svetnike od 32, sam pa sem postal župan.

Ste eden najmlajših županov v Sloveniji, vseeno pa imate že dolgoletne politične izkušnje ... Kako težko se je mlademu politiku uveljaviti na spolzkem političnem parketu?

Mislim, da je v politiki treba dejansko igrati z odprtimi kartami in da so na lokalni politiki pomembni projekti, ne pa politično prepričanje. Dokaz te trditve je delovanje občinskega sveta Mestne občine Nova Gorica, kjer je 14 list in strank in smo najverjetneje edina mestna občina v Sloveniji, ki nima koalicije in opozicije, pa smo do sedaj vseeno vse najpomembnejše akte sprejeli tako rekoč soglasno. To si štejem za velik uspeh, hkrati pa se tudi iskreno zahvaljujem vsem svetnicam in svetnikom, ki to razumejo, Dejansko se poenotimo na projektih ne glede na politično prepričanje in mislim, da to pelje družbo tudi naprej.

Za konec, doma imate mlado družino, kako težko je usklajevati družinsko življenje in funkcijo župana, ki od vas zahteva neprestano razpoložljivost?

Najlepši poklic na svetu je biti oče. Treba se je zavedati, da so vso energijo črpaš doma v družini in če ti družina stoji ob strani in razume to, kar počneš, lahko tudi lažje opravljaš svoje delo. Profesionalno in seveda tudi dobro. Sam imam podporo čudovite žene in treh otrok in če sem srečen doma, sem srečen tudi v službi.

Po duši ste športnik. Ostane pri vseh družinskih in političnih obveznostih še kaj časa za šport?

Vedno bolj pomemben se mi zdi stik za naravo. Živim tik ob Panovcu in večkrat grem na sprehod ali tek. Zadnje čase hodim tja sicer malo več z vozičkom, ampak se mi zdi pomembno, da si vzamem čas zase in se tudi rekreiram. V poletnem času je več teka, sprehodov in seveda tudi morje. V zimskem času pa gremo z družino en teden na smučanje.