Ruska Sberbank, ki je kot največji upnik finančno nasedlega hrvaškega koncerna Agrokor družbi Agrokor Investments zaplenila 18,53 odstotka delnic Mercatorja, bo te danes ponudila na javni dražbi v Ljubljani. Izklicna cena zanje je postavljena pri 40,58 milijona evrov, po informacijah Financ pa jo bo kupila kar ena od hčerinskih družb Sberbank.
MERCATOR DANES NA JAVNI DRAŽBI: Prodaja se skoraj petina delnic
Slovenija
Gre za približno 1,13 milijona navadnih kosovnih delnic Mercatorja, ki jih je največja ruska zasebna banka zaplenila nizozemski družbi, ki je v 100-odstotni nekdanjega prvega moža Agrokorja Ivice Todorića in ki je ne ščiti hrvaški zakon o postopku izredne uprave. Todorić je te delnice zastavil kot zavarovanje pri najemu zadnjega kredita pri tej banki, ki jih je sedaj pridobila kot zastavni upnik.
Agrokor ima medtem v največjem slovenskem trgovcu 69,57-odstotni lastniški delež, še okoli 10 odstotkov pa prek fiduciarnih računov hrvaški pokojninski skladi. Za Agrokorjeve delnice velja omenjeni zakon o izredni upravi, po katerem zaplembe delnic s strani upnikov niso mogoče.
Zasežene Mercatorjeve delnice bo Sberbank danes ob 14. uri v prostorih družbe Alta Invest prodajala v eni seriji, po informacijah časnika Finance pa se do četrtkovega izteka roka za dražbo ni registriral noben ponudnik.
To je bilo tudi pričakovati, saj omenjeni delež ne prinaša upravljavske moči v Mercatorju in tudi nasploh po delnicah slovenskega trgovca glede na lastniško strukturo ni povpraševanja. Kot potencialni interesenti so se sicer v medijih omenjali finančni skladi, ki bi ta delež pozneje dražje prodali v okviru poslovnega prestrukturiranja koncerna, porajale pa so se tudi zamisli o sodelovanju Slovenskega državnega holdinga ali katerega od državnih podjetij, npr. Petrola ali Pozavarovalnice Sava, na dražbi, vendar pa so to v vseh teh akterjih zanikali.
Potem pa se je začelo tisto očem skrito in sicer najprej so plače zaposlenih ostajale zelo zadaj za povprečnimi in Mercator pod vodstvom Jankoviča se je pričel širiti v ostale države bivše Jugoslavije tako, da je jemal kredite, če je hotel sploh zgraditi svoje tedaj že znamenite centre.
Meni ni bilo jasno kako so lahko ob koncih letnih poročil vsi mediji hvalili zmagoslavja tega počasi rastočega koncerna, češ kako dobro posluje, saj so bili v računovodskih izkazih jasno vidne številke kreditov, ki so bile večje kot njegov donos. Ampak politika, ki je neizprosna in nima nobene veze z življenjem samim, je tega predsednika uprave še kar naprej hvalila in se tolkla po prsih, češ kako dobro nam gre. Verjetno so bili ponosni na višino kreditov, saj to je pač trens neoliberalistične klike: več kredita imaš, večji frajer si.
Zaradi tega je postal Mercatorjev tedanji prvi mož znan in (pazi to!) uspešen. Še bolj nagnusno pa se mi je zdelo, ko je odšel v politične vode in to v takoimenovano levo opcijo, rokico pa mu je držal nihče drug kot Kučan. Ni mu uspelo ravno visoko, no kakor se vzame, župan Ljubljane tudi ni tako majhen posel... medtem pa so krediti začeli dobesedno dušiti Mercator in kaj je razumela politika? Hja, prodati bo treba! Tako se znebimo zgubarskega parazita, pa naj se drugi ukvarjajo z njim.
Evo, tako nekako se to gremo. Kot bi zjutraj šli na veliko potrebo. Tako čez palec, pa je vse OK.
Kaj pa na tisoče zaposlenih? Kaj pa naši kmetje? In ostali?
Ah, to pa ni pomemebno očitno, saj bodo že nekako s temi zagotovljenimi plačami.... potrošniki pa? Ah, oni pa imajo ostale trgovce, pa naj tam kupujejo. Preprosto kaj ne?