Mesto je njegov dom

Avtomoto

Citroën C1. Med ostro konkurenco modelov, namenjenih mestni uporabi, C1 kot del trojčka PSA in Toyote vozi oblikovno osvežen in dodelan. A bistvo ostaja enako – velika mera okretnosti in uporabnosti, z izjemo premajhnega prtljažnika. Konkurenca je tudi cenejša.

C1 ni nov model na trgu, so ga pa pri Citroënu za letošnje leto oblikovno dodobra osvežili, večji del česar je na zunanji podobi padlo na ramena LED dnevnih luči in spremenjene maske vozila. Priznamo, LED-ice izgledajo in delujejo odlično, pri testniku je svoje naredila tudi mlečno modra barva karoserije. V nosu se vrti všečen trivaljnik, ki preseneti z voljo do vrtenja, zvok pa, ko se ga enkrat navadiš, sploh ni napačen. Zvok izpušnega sistema pa želi biti celo, beri in piši: športen.

Deluje trovratni, ampak ni

Na prvi pogled si misliš, da gre za trivratno kombilimuzino dolžine okoli 3,5 metra, ki je okretna v vožnji, a v drugi vrsti se ne da ne sedeti ne vanjo spodobno vstopati. No, glede slednjega temu vsekakor ni tako, saj je za prvimi še drugi par bočnih vrat, ki močno povečajo uporabnost, glede prostora v drugi vrsti pa je tako, da je količina udobja v veliki meri pogojena s količino udobja potnikov v prvi vrsti. Če tam sedita Nachbar in Brezec, potem prostora praktično ni, če pa Bečirovič in Udrih, potem bodo dovolj prostora v drugi vrsti našli tudi srednjerasli. Nekaj razočaranja sledi, ko odprete steklena prtljažna vrata, saj pod njimi “zazeva” le 139-litrski prtljažnik, ki je povrh vsega še preveč pokončen. Veliko bi rešili, če bi polovično deljeni sedežni klopi ponudili tudi funkcijo vzdolžnega pomika, kar konkurenca tudi ponuja.

Elegantna in všečna notranjost

Paket exclusive, ki ga je premogel testnik, notranjosti doda kar nekaj elegance v obliki kombinacije alkantare in (umetnega) usnja na sedežih, na vratnih oblogah in armaturni plošči pa se bohotijo številni vstavki iz klavirske črnine. To sicer ne uspe izničiti minimalističnega občutka, ki ga za seboj pustita ravno takšna sredinska konzola in merilniki pred voznikom, ampak občutek je kljub temu mnogo boljši. S stališča ergonomije je od predhodnika podedoval pomanjkljivosti, ki jih mi vidimo predvsem pri nastavljanju klimatske naprave, kjer z drsnim stikalom uravnavaš smer pihanja in temperaturo. To ne predstavlja najboljše rešitve, saj zahteva, da voznik venomer, ko želi kaj spremeniti, odvrne pogled s cestišča. Nekoliko več talenta je pokazala audio naprava, ki se lahko poveže s pametnim telefonom ali prek AUX-USB vtičnice z zunanjo napravo, zvočna kulisa pa je pričakovana. Tudi ostale opreme je povsem dovolj glede na velikost in ceno, saj poleg ročne klime in audio naprave dobite še lita platišča, prej omenjene LED dnevne luči, usnjena volanski obroč in prestavno ročico, osem varnostnih blazin oziroma zaves (kar je odlično), povrh vsega pa še serijski ESC. S stališča varnosti in udobja tako nismo pogrešali praktično ničesar, mogoče le navigacijsko napravo, ki jo konkurenca že ponuja.

Všečen in varčen litrski trivaljnik

Za pogon te 3,43 metra dolge kombilimuzine vedno skrbi 1,0-litrski bencinski trivaljnik, ki na papirju ne deluje nič posebnega, v praksi pa pokaže veliko veselje do vrtenja, poseben zvok motorja, ki, ko se ga navadiš, postane prav simpatičen, zvok izpušnega sistema pa zna brundati tudi presenetljivo globok bas. Pospeški od mirujočega stanja do 60 km/h in čez so zaradi nizke teže vozila povsem spodobni, prej omenjeno veselje do vrtenja pa botruje temu, da boste v mestu celo med hitrejšimi, saj lahko 60 km/h z lahkoto dosežete tudi z drugo prestavo.

Poraba petih litrov je povsem realna, z varčevanjem se lahko spustite tudi pod to mejo, vendar boste manj kot 4,5-litrov težko dosegli.

Zato, pravijo pri Citroënu, tudi ni potrebe po dizelskem motorju, ki bi bil občutno dražji, a le malenkost bolj ekonomičen. Uporaba na avtocesti sicer porabo občutno dvigne, a je 6,5-litrov glede na vse še vedno hvalevreden dosežek. Se pa glede lege na cesti C1 veliko bolje kot na avtocesti počuti v mestu, kjer pride do izraza njegova okretnost, na avtocesti pa je lega na cesti podpovprečna, kar mi pripisujemo tanki (beri: mestni) obutvi. So pa presenetljivo dobre zavore z natančnim odmerjanjem in zadostno močjo, ki se ne utrudijo niti pri večkratnem zaviranju "na polno".

Za konec pa še beseda ali dve o ceni. S tega vidika C1 prav tako ne izstopa navzdol, torej so na trgu še cenejši izdelki, cena testnika pa je segala tudi že močno v številko večji razred. Če gledamo nemško konkurenco v A0 segmentu, je ta s C1 dokaj poravnana, je pa res, da se na trgu najdejo že zelo dobri modeli A segmenta, ki ponujajo še občutno več prostora in so na voljo tudi s trivaljnikom v nosu. Zato C1 pri nas tudi po prenovi ne bo veljal za množičnega, mladim damam, ki si ga bodo omislile, ker več pač ne potrebujejo, pa bo pomenil var(č)en in poskočen avtomobil, ki ga je poleg vsega še enostavno vzdrževati.

Deli novico: