MITJA VOLČANŠEK IN UMETNOST UŽIVANJA V TRPLJENJU: "Še dobro, da sem imel v žepu nekaj drobiža"

Izola

Izolan Mitja Volčanšek je v petek zjutraj ob 6. uri krenil z izolskega svetilnika proti najvišjemu slovenskemu ponosu Triglavu s ciljem, da ga osvoji v 48 urah. V soboto ob 13.43 je stal pri Aljaževem stolpu. Ko smo danes poklicali izolskega ultratekača, je že bil na delovnem mestu, saj sicer opravlja delo novinarja. Ali je v minulem več kot pestrem vikendu, ko je večina Slovencev iskala senco in hlad, Mitja užival? "Ne in ja. Po določenem številu ur, kilometrov in višincev, ko ne veš več, kaj bi spravil vase, bi se gotovo raje znašel na kakšni plaži z mrzlim pivom v rokah. Je pa zadovoljstvo nad doseženim tolikšno, da vsi slabi občutki kar zbledijo. Kot po spominu citiram Emila Zatopka, moraš osvojiti umetnost uživanja v trpljenju," pravi Mitja.

Mitja je v petek zgodaj zjutraj začel pot v Izoli pri svetilniku. "Izbral sem traso, ki jo najbolj poznam," je povedal. Malce pred poldnevom je bil v Senožečah – do tu ga je spremljal Simon Hrvatin - uro kasneje pa že na Razdrtem, kjer je začel vzpon na Nanos. Trnovsko planoto je pretekel po gozdnih poteh, po tako imenovani poti kurirjev in vezistov do Podkraja, nato na Col, po cesti do Črnega vrha in v Idrijski log, naprej do Idrije, nato do Cerknega. Tu sta se poti Mitje in njegovega prijatelja Marka Vidmarja, razšli.

Marko je sedel v avto, Mitja pa je spet vzel pot pod noge in sam nadaljeval pot do vasi Poče, od tu se je vzpel na Porezen in nato do Črne prsti po transverzali. Sledil je spust v Bohinjsko Bistrico, naprej do Stare Fužine in na Voje, kjer ga je pričakalo presenečenje. Še dobro, da sem imel pri sebi nekaj drobiža. Nisem vedel, da moram dati prispevek za ogled korit in slapu Voje, po velikem podvigu pravi Mitja. Na vprašanje, kaj bi storil, če ne bi imel denarja pri sebi, kratko pravi, da 'bi se verjetno začel pogajati'.

"Pot do Vodnikovega doma se je nato vlekla. Vzpel sem se na Planiko, kjer sem spet dobil nekaj moči in nato čez Škrbino proti Triglavu. V dobrih dveh urah sem bil na vrhu," je opisal pot Mitja. Pri Aljaževem stolpu je stal ob 13.43.

Kdaj je bilo najtežje?

"Najtežje bilo morda v noči na soboto med vzponom s Cerknega na Porezen. Pot je bila slabo označena, zaraščena, nekajkrat sem zašel. Bil sem precej utrujen in ni bilo prijetno. To je bil del poti, ki sem ga opravil sam, Marko je šel z avtom do Petrovega brda," razkriva Mitja. Med potjo ni spal, zaradi utrujenosti je imel le daljše pavze, več je tudi hodil kot tekel. "Oba dneva je bila zelo huda vročina, pravijo, a očitno sem bil tako dobro pripravljen da je nisem pretirano čutil." Kot je še povedal, je bilo živali v gozdu ponoči sicer slišati, a kakšnega neprijetnega srečanja ni doživel.

Po hudem naporu si z Markom nista privoščila počitka pod Triglavom. "Saj lahko najdeš kakšno zasilno ležišče, ampak ni isto kot domača postelja in domač tuš," je prepričan Mitja, zato sta krenila na cesto in se do Izole med vožnjo izmenjavala. Ob 21.30 je bil Mitja spet na domačem dvorišču.

"Šele ko si na poti, se zaveš, česa si se pravzaprav lotil. Na koncu je iz Izole do Aljaževega stolpa zneslo skoraj 180 kilometrov. Bili so trenutki, ko je letelo. Še zdaj mi ni jasno, da sem v komaj dobrih osmih urah prišel iz Izole do Abrama na Nanosu," je presenečen Izolan. Pa še nasvet ultratekača, 'morate obiskati in se ustaviti na kakšnem travniku med Črnim vrhom in Idrijo ter se nadihati tistega zraka'.

Deli novico:

@justino |  31 .07. 2018 ob  07: 21
Kaj ce bi ti raje kaj delal kot pa nonstop tle pametoval na regionalu.. Cepec
Ertl |  30 .07. 2018 ob  21: 30
Pohvalno! Samo v vednost, podobno bi lahko delali tudi alkoholiki, pomaga pri odvajanju!
. |  30 .07. 2018 ob  14: 09
-7
Morda je kdo to pot opravil se hitreje in se ni hvalil po medijih kot ta patriot
Justino |  30 .07. 2018 ob  12: 13
-16
kr neki -naj raje gre kam delat da se popolni proračun naše Slovenije kot da se gre luftat na Triglav pol pa šše se dat v medije kaj je storil-storil je zase ne za družbo.
xxx |  30 .07. 2018 ob  11: 47
15
Vsaka čast.