Kot kaže zadnja raziskava Eurostata iz leta 2012, Slovenci v povprečju v domu svojih staršev ostajajo do 29,1 leta, kar je enaka starost kot pri mladih v Grčiji in Romuniji. S tem so med takratnimi članicami na petem mestu, medtem ko so v vrhu Slovaki s 30,9 leta, malo za njimi pa zaostajajo Maltežani, Bolgari in Italijani. Pred vsemi omenjenimi je nova članica EU Hrvaška s povprečjem 32,7 leta, ki je tako celo pred Makedonci (31,5).

Med prvimi v Evropi se na svoje preselijo skandinavci

Evropsko povprečje sicer znaša nekaj več kot 26 let, med tistimi, ki se najprej odločajo za življenje v lastnem gospodinjstvu, pa so vse tri skandinavske članice EU. Na prvem mestu so Švedi, kjer mladi starše zapuščajo že pri povprečni starosti 19,9 leta, nekaj več kot 21 let pa imajo ob selitvi na svoje mladi z Danske in Finske. Med ostalimi narodi se najhitreje osamosvojijo Francozi.

Le malo se premeša vrstni red, če upoštevamo spol. Najtežje se za odhod na svoje odločajo Hrvati, ki to storijo šele pri 34,7 leta, sledijo jim Bolgari, Slovaki, Maltežani, Romuni in Italijani, Slovenci pa so s 30,5 leta na sedmem mestu. Evropsko povprečje znaša 27,7 leta, tudi tukaj pa so med najmlajšimi Švedi, Danci in Finci.

Ženske na Hrvaškem so pri starših vse do 30 leta

Ženske najdlje vztrajajo v gospodinjstvu svojih staršev na Hrvaškem, od koder odhajajo pri 30,5 leta starosti, le malo mlajše varno zavetje doma zapuščajo Slovakinje, Maltežanke, Italijanke in Španke. Slovenke so s 27,5 leta na osmem mestu, zanimivo pa je, da se z enako starostjo osamosvajajo Makedonke, medtem ko njihovi moški sodržavljani to storijo šele pri več kot 35 letih.

Slovenska mladina se je v primerjavi s preteklimi leti za ustvarjanje novega doma začela odločati nekoliko hitreje, saj je bila še leta 2008 skupaj z Maltežani s povprečjem 30 let na drugem mestu takoj za Slovaki.

Kot ugotavlja raziskava Mladina 2013, ki jo je ta teden predstavil mariborski Center za raziskovanje postjugoslovanskih družb, slovenska mladina v glavnem živi v relativno majhnih, materialno dobro opremljenih gospodinjstvih, skupaj z izobraženimi starši. Tudi rezultati raziskave so pokazali na "sredozemski vzorec" daljšega življenja s starši, so hkrati pokazali prelomnico v trendu, saj se je delež pričel zmanjševati. Če je leta 2010 pri starših živelo še 90 odstotkov mladih, je teh bilo lani le še dobrih 85 odstotkov.

Med razlogi tudi nestabilne razmere na trgu

Med razlogi za to, da mladi težko "prerežejo popkovino", so zagotovo tudi nestabilne razmere na trgu dela in s tem povezane težave pri nakupu ali najemu še vedno razmeroma dragih nepremičnin. A da gre tudi za življenjske navade priča podatek, da visoke stopnje brezposelnosti mladih v posameznih državah niso nujno povezane s tem pojavom.

Slovenija je namreč še vedno pod evropskim povprečjem, glede brezposelnosti mladih pa je v vrhu držav z visoko stopnjo mladih, ki živijo pri starših. Maltežani imajo celo eno najnižjih stopenj brezposelnosti med mladimi, pa so med tistimi, ki najpozneje zaživijo sami. Po drugi strani imajo Švedi celo nekaj višjo stopnjo brezposelnosti mladih, pa so rekorderji med tistimi, ki pohitijo na svoje.