Ratko Mladić

Haaško sodišče je 22. novembra lani Mladića obsodilo na dosmrtni zapor. Kot takratnega načelnika generalštaba vojske Republike srbske ga je spoznalo krivega za genocid v Srebrenici leta 1995 ter vojne zločine in zločine proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva in zaradi zajetja opazovalcev ZN in modrih čelad, med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.

V včeraj vloženi pritožbi so njegovi odvetniki zaradi "številnih napak" zahtevali oprostitev vseh obtožb. Med drugim kot "osnovno napako" navajajo, da so mu dodelili napačen položaj v vodstvu bosanskih Srbov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na sodbo se je pritožilo tudi tožilstvo. Zahteva, da sodišče Mladića spozna krivega tudi za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu BiH (Foča, Ključ, Kotor Varoš, Prijedor, Sanski Most in Vlasenica) leta 1992. Sodišče ga novembra v tej točki obtožnice ni spoznalo za krivega, saj je ugotovilo, da tam storjeni zločini niso pomenili genocida. Spoznalo ga je za krivega v 10 od 11 točk obtožnice.

Včeraj se je sicer iztekel rok, ki ga je naslednik haaškega sodišča, Mehanizem za mednarodna kazenska sodišča (MICT), določil za vložitev pritožbe. O pritožbah bo sedaj odločal ta mehanizem, saj je haaško sodišče konec lanskega leta po 24 letih zaprlo svoja vrata.