V morju je bilo vzrejenih okoli 631 ton morskih organizmov, kar je 27 odstotkov več kot v letu 2014. Medtem ko je proizvodnja brancinov in školjk ladink upadla, se je izrazito povečala vzreja školjk klapavic, in sicer za 36 odstotkov. Proizvodnja 573 ton klapavic je predstavljala rekordno letno proizvodnjo teh vrst vzrejnih organizmov v Sloveniji.

Vzreja v kopenskih vodah je dosegla 959 ton rib in se je v primerjavi z letom 2014 povečala za 1,5 odstotka. Proizvodnja šarenk se je povečala za odstotek in je znašala 656 ton, proizvodnja krapov pa je bila z okoli 127 ton za šest odstotkov manjša od proizvodnje v letu 2014. Proizvodnja drugih vrst rib je dosegla 176 ton in se je v primerjavi z letom 2014 povečala za osem odstotkov. V letu 2015 je delež sladkovodne vzreje predstavljal 60 odstotkov skupne proizvodnje vodnih organizmov v Sloveniji.

Skupna vrednost vzrejenih vodnih organizmov je po oceni resornega ministrstva letu 2015 dosegla 3,9 milijona evrov (brez DDV) in je bila za šest odstotkov večja od tiste iz leta 2014. V letu 2015 je povprečna odkupna cena za kilogram šarenke znašala 3,5 evra, za kilogram krapa 2,3 evra in za kilogram klapavic 0,5 evra. Okoli 85 odstotkov odkupne vrednosti vzreje vodnih organizmov je bilo ustvarjenih v kopenskih vodah.

V kopenskih športnoribolovnih vodah je bilo po podatkih Zavoda za ribištvo Slovenije lani ulovljenih okoli 141 ton sladkovodnih rib, kar je štiri odstotke manj kot v letu 2014. V skupnem ulovu je bilo 84 odstotkov toplovodnih rib.

V morskem prostočasnem ribolovu je bilo ulovljenih okoli šest ton morskih organizmov oz. štiri odstotke manj kot v letu 2014. Rib je bilo ulovljenih za dva odstotka manj, rakov in mehkužcev pa za 11 odstotkov manj kot v letu 2014.

Število ribičev ni upadlo

Statistični urad je ločeno objavil tudi podatke o delovno aktivnih osebah v ribištvu. Skupno je bilo na tem področju delovno aktivnih 339 oseb, kar je okoli sedem odstotkov manj kot predlani.

Kljub povečani proizvodnji v akvakulturi se število delovno aktivnih ni povečalo, prav tako se ob precej manjšem morskem gospodarskem ribolovu (za 23 odstotkov glede na leto 2014) ni zmanjšalo število ribičev, ki sodelujejo v morskem gospodarskem ribolovu.

V morskem gospodarskem ribolovu je bilo lani aktivnih 86 ribiških plovil. Ocenjujejo, da se je na teh plovilih 96 ribičev ukvarjalo z ulovom, dodatnih 28 oseb pa je pomagalo ribičem na plovilih ali pa so te opravljale druga dela, povezana z gospodarskim ribolovom. Med vsemi temi osebami jih je 63 delalo polni delovni čas, kar pomeni 11 odstotkov manj kot v letu 2014. Delovno aktivne osebe v morskem gospodarskem ribolovu so namreč vse bolj pogosto delovno aktivne tudi v kakšni drugi gospodarski dejavnosti, pravijo statistiki.

Z vzrejo rib ali školjk, tako v morskih kot v kopenskih vodah, se je lani ukvarjalo 215 oseb. Število delovno aktivnih oseb se je glede na leto 2014 zmanjšalo za 10 odstotkov. Število zaposlenih pri pravnih ali pri fizičnih osebah se je zmanjšalo za štiri odstotke, medtem ko se je število oseb, ki so delale polni delovni čas, zmanjšalo za tri odstotke.