Na pike žuželk je alergičnih do pet odstotkov prebivalstva

Slovenija

Poletje in jesen sta najpogostejša letna časa za pike čebel, čmrljev, os in sršenov. Na takšne pike je alergičnih med odstotek in pet odstotkov prebivalstva, alergične reakcije pa se lahko končajo tudi s smrtjo. Ob težjih preobčutljivostnih reakcijah je nujna čim hitrejša zdravniška pomoč. Potrjeni alergiki dobijo sete za samopomoč.

Alergija po piku žuželke je imunski odziv, ki je posledica reakcije med strupom žuželke in proti strupu usmerjenimi specifičnimi protitelesi.

Alergija se lahko pojavi lokalno ali sistemsko. Pri lokalni preobčutljivostni reakciji nastane na mestu pika večja srbeča oteklina, ki lahko vztraja tudi več dni. Koža na prizadetem predelu je običajno pordela.

Za sistemske preobčutljivostne reakcije pa je značilna prizadetost kože in podkožja. Pojavi se srbenje, rdečina, koprivnica in oteklina na od pika oddaljenem mestu. Pri težki sistemski preobčutljivostni reakciji pa bolnik težko diha, lahko mu piska v prsih, ima pospešen srčni utrip, postane omotičen, lahko izgubi zavest ali celo doživi anafilaktični šok, je za STA pojasnil Peter Kopač iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Tem simptomom se lahko ob alergiji na pik žuželke pridružijo tudi pordele oči, solzenje, zamašen nos, izcedek iz nosu ter srbenje oči in nosu. Nekateri bolniki tudi bruhajo, imajo krče v prebavilih in drisko.

Težke sistemske preobčutljivostne reakcije so življenjsko nevarne. Alergijski pojavi se praviloma razvijejo zelo hitro po piku, v nekaj minutah do ene ure. Takrat je nujno treba poiskati medicinsko pomoč.

Bolniki, ki pa niso alergični, naj na mesto pika dajo hladne obkladke ali zaužijejo tableto antihistaminika. Po piku čebele, ki je edina žuželka, ki pusti želo, je treba odstraniti želo, saj se s tem zmanjša količina vnesenega strupa.

Deli novico: