Izboljšanje vojaške mobilnosti v uniji, k čemur med drugim pozivajo v ZDA, je prednostni projekt pod vodstvom Nemčije in Nizozemske v okviru novega stalnega obrambnega sodelovanja, poznanega pod okrajšavo Pesco, ki združuje 25 članic unije, tudi Slovenijo.

Namen projekta za izboljšanje vojaške mobilnosti, ki ga nekateri opisujejo kot "vojaški schengen", je zagotoviti učinkovito premikanje vojaških sil po Evropi z izboljšanjem infrastrukture in odpravo birokratskih ovir. Na primer, cilj je zagotoviti, da bodo mostovi dovolj trdni in predori dovolj široki za prevoz težke vojaške opreme ter poenostaviti in uskladiti trenutno zapletena in razdrobljena nacionalna pravila, ki urejajo premike vojaških sil po uniji.

Kot prvo želi komisija podatke o stanju mostov in predorov

"Naš glavni cilj je v celoti izkoristiti naše prometno omrežje in zagotoviti, da se pri načrtovanju infrastrukturnih projektov upošteva vojaške potrebe," je poudarila komisarka za promet Violeta Bulc, ki je danes v Bruslju predstavila načrt ukrepanja za izboljšanje vojaške mobilnosti.

Najprej želi komisija od članic pridobiti zanesljive informacije o stanju mostov in predorov, na primer o njihovi višini in širini. Na področju regulacije pa je na primer cilj sinhronizacija izvoznih in uvoznih dokumentov, davčnih vprašanj ter pravil za prevoz nevarnih snovi, je ponazorila Bulčeva.

Od kod bo unija črpala denar?

Članice morajo torej sedaj do sredine leta pripraviti sezname infrastrukturnih potreb in zahtev, nato naj bi komisija do sredine prihodnjega leta pripravila poročilo z ukrepi za izpolnitev opredeljenih potreb in zahtev ter seznam konkretnih prednostnih projektov.

Konkretno ukrepanje naj bi unija financirala iz naslednjega večletnega evropskega proračuna, konkretno verjetno v okviru instrumenta za povezovanje Evrope (Cef), a podrobnih finančnih ocen, koliko naj bi ta projekt stal, za zdaj ni.

Slovenija vključena v jadransko-baltski koridor

Na konkretna vprašanja o tem, kaj bo treba v Sloveniji pregledati in posodobiti, komisarka odgovarja, da je prva prioriteta devet ključnih evropskih koridorjev in da je Slovenija vključena v jadransko-baltski koridor.

Obrambno sodelovanje v uniji so spodbudile spremenjene varnostne okoliščine, na primer ohladitev odnosov z Rusijo in teroristični napadi, ter odločitev o izstopu Združenega kraljestva iz unije in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA.

Pomembno je zagotoviti hitre premike obrambnih sil

Po hladni vojni so bili premiki vojaških enot po Evropi, na primer v okviru velikih vaj, precej redki. V spremenjenem varnostnem okolju pa je ključno zagotoviti hitre premike evropskih obrambnih sil, tako v okviru EU kot zveze Nato, pojasnjujejo v komisiji.

V Natu so medtem s ciljem izboljšanja vojaške mobilnosti februarja dosegli dogovor o vzpostavitvi novega poveljstva za Atlantik, ki naj bi se osredotočilo na zaščito pomorskih povezav čez Atlantik, ter novega zalednega poveljstva, ki naj bi izboljšalo gibljivost sil in opreme po Evropi.