Dogodek, ki je pripeljal do izpusta rutenija, se je po navedbah uprave, ki spada pod okrilje ministrstva za okolje in prostor, najverjetneje zgodil v zadnjih dneh septembra. Te dni sta poročilo objavila francoski inštitut IRSN in upravni organ ASN, ki sta poskusila temeljito analizirati pot rutenija na podlagi znanih meteoroloških podatkov in s pomočjo matematičnih modelov. Rezultati nakazujejo, da naj bi bil vir najverjetneje nekje na območju južnega Urala, vendar točne lokacije izpusta ne morejo določiti, so sporočili iz uprave.

Po prvih informacijah o onesnaženju je Mednarodna agencija za jedrsko energijo po vseh evroazijskih državah preverila, ali je prišlo do dogodka, ki bi lahko povzročil tovrstno onesnaženje. Vsi odgovori so bili negativni. Natančna lokacija in vzrok dogodka tako najverjetneje ne bosta nikoli znana, razen če bosta storilec ali država, v kateri se je to zgodilo, o tem obvestila javnost in mednarodne institucije.

Rutenij-106 po navedbah uprave za jedrsko varnost običajno ni prisoten v zraku, zato je onesnaženje lahko povezano le z nenadzorovanim sproščanjem. Odsotnost kateregakoli drugega umetnega radionuklida izključuje možnost nesreče v jedrskem reaktorju, saj bi v tem primeru zaznali veliko več različnih radioaktivnih elementov.

Iz urada ZN, zadolženega za zadeve vesolja (UNOOSA), so medtem sporočili, da v tem času ni prišlo do padca katerega od satelitov, ki bi vseboval vir električnega napajanja z rutenijem. Ena od možnosti je tudi, da je do izpusta prišlo med predelavo izrabljenega jedrskega goriva ali proizvodnjo radioaktivnih virov, še ocenjujejo v upravi.